Skupnost socialnih zavodov Slovenije zahteva umik določb v Aneksu številka 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021, s katerim je vlada na predlog Ministrstva za zdravje enostransko in brez soglasja partnerjev uvedla spremljanje kazalnikov kakovosti zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih. Skupnost pri tem poudarja, da so uvedeni kazalniki nedomišljeni, Ministrstvo za zdravje pa kljub opozorilom zavodom ni zagotovilo potrebnih kadrovskih in drugih virov za izvajanje novih administrativnih opravil. Povečevanje administrativnih obremenitev je še posebej nerazumljivo v obdobju, ko se socialnovarstveni zavodi soočajo z močno povečanim obsegom dela zaradi epidemije in akutno kadrovsko krizo.
Vlada Republike Slovenije je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru (A1SD) za pogodbeno leto 2021 sprejela predlog Ministrstva za zdravje, da se s 1. januarjem 2022 uvede spremljanje kazalnikov kakovosti zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih, čeprav ta ni bil deležen podpore partnerjev dogovora.
»Socialnovarstveni zavodi že spremljajo posamezne kazalnike kakovosti, saj so ti nujni za zmanjševanje tveganj ter stalno izboljševanje kakovosti in varnosti storitev. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zato podpiramo spremljanje kazalnikov v vseh zavodih, vendar je za to treba najprej zagotoviti tudi ustrezne pogoje in vire, tako kadrovske kot tudi tehnične in finančne,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Ne gre namreč zgolj za uvedbo kazalnikov. Aneks je zavodom naložil nove naloge, povezane s pogostim zbiranjem, poročanjem in objavljanjem številnih podatkov, ki bodo že preobremenjenim zaposlenim jemale dragoceni čas, ki bi ga sicer lahko namenili stanovalcem.«
»Zdravstvo ne izvaja številnih rednih programov, Ministrstvo za zdravje pa socialnovarstvenim zavodom sredi epidemije nalaga dodatno administrativno delo. Vseskozi opozarjamo, da nimamo dovolj delavcev že za izvajanje osnovnih dnevnih storitev za stanovalce, kot so pomoč pri hranjenju, oblačenju, slačenju in osebni higieni, ter da nam zaradi kadrovske krize grozi zmanjševanje nastanitvenih zmogljivosti z zapiranjem oddelkov in bivalnih enot. Ocenjujemo, da ukrep ne le, da ne bo dosegel zastavljenega cilja – varnejših in kakovostnejših storitev –, ampak nas bo zaradi dodatnih delovnih obremenitev od tega celo odmaknil.
Obenem se sprašujemo, ali so tudi vsi drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti Ministrstvu za zdravje dolžni mesečno pošiljati tako številne podatke. Socialnovarstveni zavodi bodo morali namreč med drugim mesečno poročati o številu zaposlenih po posameznih profilih, ločeno po spolu, o številu uporabnikov, ki uporabljajo pripomoček za inkontinenco, prav tako ločeno po spolu, število posteljnih zmogljivosti in druge podatke. To zahteva dodaten čas, denar in orodje za spremljanje. Poleg tega se nam zastavlja vprašanje, čemu bodo Ministrstvu za zdravje služili zahtevani statistični podatki,« je zaključil Sahernik.
