Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da se vse več domov za starejše sooča z nezadostno zdravniško oskrbo stanovalcev, saj so zdravstveni domovi drastično zmanjšali prisotnost družinskih zdravnikov ali celo zavrnili zagotavljanje domskega zdravnika. Stanovalcem, ki so zaradi pridruženih in kroničnih obolenj ter starostne oslabelosti še posebej ranljiva skupina, zato niso zagotovljene temeljne pravice zdravljenja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jim sicer pripadajo po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skupnost poziva Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da nemudoma pristopita k reševanju problematike nezadostne zdravniške oskrbe starejših, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih.
»S pomanjkanjem družinskih zdravnikov se domovi za starejše soočajo že več let, a v zadnjem obdobju se je stanje marsikje tako zaostrilo, da že lahko ogroža kakovost zdravstvene oskrbe in tudi zdravje stanovalcev. V Skupnosti namreč vse pogosteje prejemamo obvestila članov, da so zdravstveni domovi zaradi kadrovskih težav še dodatno zmanjšali prisotnost zdravnika v domu ali zavrnili izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu, čeprav jih k temu zavezujeta tako zakon kot tudi splošni dogovor,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
»Zaradi premajhne prisotnosti družinskih zdravnikov stanovalci ob prihodu v dom marsikje niso več takoj zdravniško pregledani, ampak se prvi pregled opravi z zamudo. Zamujajo tudi drugi zdravniški pregledi ter predpisovanje receptov in napotnic. Zaposleni so se zato pri skrbi za stanovalce vse pogosteje prisiljeni obračati na urgentne službe, kar pa seveda ne more nadomestiti dela družinskih zdravnikov, ki jih stanovalci, ki se za bivanje v domu pogosto odločijo predvsem zaradi zdravstvenih težav, nujno potrebujejo. Pri stanovalcih, ki so dalj časa brez dostopa do družinskega zdravnika, se lahko namreč kronične zdravstvene težave hitro poslabšajo. In nenazadnje so v stiski tudi svojci, ki se vse težje posvetujejo z domskim zdravnikom ali pridobijo celovite informacije o zdravstvenem stanju svojih bližnjih.«
»Zavedamo se, da je kronično pomanjkanje družinskih zdravnikov problem, ki ga občutijo številni prebivalci, ne zgolj stanovalci v domovih za starejše, vseeno pa menimo, da mora biti skrb za pravočasno in kakovostno zdravstveno obravnavo ranljivih starejših prednostna naloga,« je še dodal Sahernik.
