Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so se v lanskem letu ob izzivih, ki jih je prinesla epidemija, soočali tudi z nadaljnjim poglabljanjem kadrovske krize zaradi odhajanja delavcev in številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest. Zlasti slab odziv so beležili pri poklicih, ki so nepogrešljivi za učinkovito soočanje z zdravstvenimi vidiki epidemije, kot so diplomirane in srednje medicinske sestre, bolničarji negovalci in fizioterapevti. Prav tako so bili neuspešni mnogi razpisi za druge poklice, ki so nujni za delovanje socialnovarstvenih zavodov in dobro počutje stanovalcev, kot so dietni kuharji in socialne oskrbovalke. Skupnost zato pristojni ministrstvi ponovno poziva k sprejetju sistemskih ukrepov, s katerimi bi zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih postala privlačnejša.
Nova anketa Skupnosti socialnih zavodov Slovenije o kadrovskih razmerah v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, v kateri je sodelovalo 54 zavodov, je pokazala, da se te ne izboljšujejo. Čeprav je Skupnost na pomanjkanje kadrov prvič opozorila že v letu 2018, je bila tudi lani uspešna le malenkost več kot polovica (50,32 %) vseh objavljenih razpisov za prosta delovna mesta.
V letu 2020 je bilo uspešnih le:
- 29 % razpisov za delovno mesto bolničar negovalec,
- 36 % razpisov za delovno mesto dietni kuhar,
- 38 % razpisov za delovno mesto diplomirana medicinska sestra,
- 44 % razpisov za delovno mesto srednja medicinska sestra,
- 44 % razpisov za delovno mesto fizioterapevt,
- 44 % razpisov za delovno mesto socialna oskrbovalka.
V posameznih regijah in pri posameznih delovnih mestih so kadrovske razmere še posebej kritične. Manj kot 25-odstotna uspešnost razpisov je bila zabeležena za:
- delovno mesto bolničar negovalec na Gorenjskem, Koroškem, v Zasavju in osrednjeslovenski regiji,
- delovno mesto diplomirana medicinska sestra na Goriškem in v Posavju,
- delovno mesto socialna oskrbovalka v osrednjeslovenski regiji, Posavju in primorsko-notranjski regiji,
- delovno mesto dietni kuhar na Gorenjskem, v Posavju in podravski regiji.
»Čeprav že dlje časa opozarjamo na nezavidljive kadrovske razmere v socialnovarstvenih zavodih, se je problematika lani na nekaterih področjih še dodatno poslabšala. Skrbi zlasti ugotovitev, da so imeli zavodi velike težave pri iskanju kadrov, ki so nujni za učinkovito preprečevanje in obvladovanje okužb, nego okuženih stanovalcev ali rehabilitacijo po preboleli bolezni. Ob številnih neuspešnih razpisih so posledično obstoječi zaposleni še dodatno obremenjeni, zato ne preseneča ugotovitev, da sodijo diplomirane in srednje medicinske sestre ter socialne oskrbovalke med tiste, kjer smo lani zabeležili tudi najvišji delež odpovedi delovnega razmerja,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Zaradi pomanjkanja zaposlenih v zapiranje oddelkov in bivalnih enot
»Če izvajalci ne bodo mogli pridobiti potrebnih delavcev, bodo prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov oziroma bivalnih enot. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako bodo zaposlene pridobili izvajalci, ki bodo v naslednjem letu ali dveh vzpostavili načrtovane nove postelje v javni mreži institucionalnega varstva. Bomo na eni strani ukinjali obstoječe oddelke in bivalne enote, na drugi pa odpirali nove domove, ki bodo zaradi pomanjkanja delavcev težko polno zaživeli?« je izpostavil Sahernik.
Skupnost prav tako opozarja, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere dodatno zaostril občuten val upokojitev. Domovi za starejše in posebni zavodi, ki so sodelovali v anketi, namreč pričakujejo, da se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj devet odstotkov vseh zaposlenih, v nadaljnjih dveh letih pa še več kot osem odstotkov. Hkrati panoga beleži izrazito nadpovprečen, skoraj osemodstoten delež zaposlenih invalidov in prav tako visok delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni (dolgotrajne bolniške, porodniške in podobno).
»Lanskoletna vladna Uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, ki je omogočila dodatne zaposlitve v domovih za starejše in posebnih zavodih v trenutku, ko so bili ti najbolj potrebni, je bila zelo dobrodošla. A hkrati rezultati naše ankete potrjujejo, da nujno potrebujemo sistemske spremembe z ukrepi, ki bodo celovito in dolgoročno naslovili problematiko deficitarnih delovnih mest. Mnogo več kot doslej bo treba storiti, da bomo v domove za starejše in posebne zavode pritegnili mlajše iskalce zaposlitve in tako pomladili starostno strukturo zaposlenih. Predvsem pa moramo ukrepati nemudoma, saj bodo vsako nadaljnje odlašanje zelo hitro občutili tako zaposleni kot stanovalci v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle,« je še povedal Sahernik.
Skupnost med nujnimi ukrepi za reševanje kadrovske krize izpostavlja predvsem izboljšanje delovnih pogojev z dvigom kadrovskih normativov, občuten dvig plač zaposlenih, da bodo te bolj stimulativne in konkurenčne nagrajevanju v drugih panogah, olajšanje zaposlovanja delavcev iz drugih držav, vključno s spremembo zahtevnosti znanja jezika, ter potrditev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničar negovalec v dolgotrajni oskrbi in vzpostavitev ustreznega izobraževalnega programa.
