Skupnost socialnih zavodov Slovenije protestira zaradi nadaljevanja prizadevanj, da se socialnovarstvene zavode, ki nimajo vseh pogojev za učinkovito osamitev in oskrbo bolnih, preoblikuje v zasilne ustanove za oskrbo starostnikov s koronavirusno boleznijo 19. Skupnost prav tako nasprotuje poskusom nekaterih bolnišnic, da obolele starostnike še pred zaključkom zdravljenja vrnejo v domove za starejše – tudi tiste, kjer zaenkrat ni drugih potrjenih primerov okužb, saj to ogroža zdrave stanovalce in povečuje možnosti za pojav novih žarišč okužb z virusom Sars-CoV-2. Tovrstne premestitve so še zlasti nerazumljive ob zagotovilih, da bolnišnične zmogljivosti za oskrbo bolnikov s koronavirusno boleznijo 19 niso preobremenjene. Dosedanje izkušnje iz slovenskih domov in iz tujine, na primer s Hrvaške, kjer obolele dosledno nameščajo v za to določene bolnišnice, namreč kažejo, da je širjenje virusa Sars-CoV-2 mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo bolnih izven domov za starejše.
Slovenska zakonodaja in predpisi, kot sta Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, določajo, da se bolnika z nalezljivimi boleznimi zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami. Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu, se bolnika osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Ta določila se pri stanovalcih domov za starejše vseskozi kršijo.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije od pristojnih, ki želijo v domovih za starejše vzpostaviti bolnišnično okolje za oskrbo bolnikov s koronavirusno boleznijo 19, zahteva, da v domovih izvedejo za to predpisane tehnične preglede in izdajo uradna dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti ter prevzamejo odgovornost za strokovnost oskrbe bolnikov.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako zavrača poskuse pristojnih, da odgovornost za pojav in širjenje virusa Sars-CoV-2 prevalijo na vodstva in zaposlene v domovih za starejše. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da vnosa virusa v domove, ki v povprečju zaposlujejo približno 100 delavcev, kljub vsem izvedenim ukrepom, trudu zaposlenih in razumevanju stanovalcev žal ni mogoče vedno preprečiti.
