Ga. Romana Tomc, ponedeljek 16.10.2017
- Kako se po vašem mnenju Slovenija sooča z demografskimi spremembami? Smo nanje dobro pripravljeni?
Menim, da tako Slovenija, kot tudi širši prostor, Evropa, nista dobro pripravljeni na demografske spremembe. Govorim o tem, da se prebivalstvo stara, imamo problem, ker bodo v naslednjih desetletjih zaradi demence zdravstveni proračuni precej bolj obremenjeni. Zelo podpiram trend medgeneracijskih centrov, vključenosti starostnikov v družabno življenje, v okolico. Žal je pri nas ta način vključevanja še v povojih, potekajo razni programi, v katerih sodelujejo prostovoljci in dobro bi bilo, da bi se država bolj vključila v to. Na žalost pa o demografskem stanju na ravni države veliko govorimo, dejansko stanje pa je že zdavnaj preraslo nivo pogovorov in čaka na čimprejšnje ukrepe.
- Menite, da smo na področju skrbi za starejše še socialna država?
Slovenija je po ustavi socialna država, s socialno pravičnostjo pa imamo kar nekaj težav. Vedno poudarjam, da je Slovenija bogata država glede socialnih transferov, vendar premalo pravična. Samo poglejte, s čim se soočajo družine, ki negujejo starostnika, in ki si pogosto ne morejo privoščiti ustrezne oskrbe v domovih za upokojene. Veste koliko ur, ki niso plačane, žrtvujejo (po navadi) ženske, ki te osebe negujejo? Po drugi strani smo bogata država, vendar pa imam vedno bolj občutek, da denar, ki se steka v državno blagajno prek prispevkov, davkov, nato odteka v napačne kanale. Ni mi všeč, da se vedno znova pogovarjamo o tem, kako bomo več denarja namenili humanitarnim organizacijam, ne osredotočimo pa se na to, kako bomo vzpostavili dolgoročno vzdržen in pravičen socialni sistem, ki bo ljudem omogočal dostojno življenje, starejšim pa dostojno in človeka vredno starost.
- Kje vidite vlogo države pri zagotavljanju oskrbe in nege starejšim? Kje se začne osebna odgovornost vsakega posameznika?
Država mora poskrbeti za tiste starejše, ki sami ne morejo poskrbeti zase oziroma jim ne morejo pomagati njihove družine. Država mora poskrbeti za sodobne domove starostnikov, slediti je treba trendom in razvoju na področju gerontologije in geriatrije, v idejah o tem, da domovi za starostnike niso hiralnice, ampak centri veselja in aktivnosti. Odgovornost posameznika pa se začne v osnovni celici družini, v tem, da so najprej bližnji v oporo osebam, ki ne morejo več skrbeti zase.
- Se strinjate s trditvijo, da smo bremena starosti v nesprejemljivi meri prevalili na ljudi same oziroma njihove svojce?
Povprečna cena institucionalnega varstva v Evropi dosega približno 3-kratnik povprečne pokojnine, tudi v Sloveniji je vedno manj starostnikov, ki zmorejo sami poravnati stroške za bivanje v domu za starejše. Kje vi vidite rešitve za problem financiranja skrbi za starejše?
Res je, finančno breme je v veliki meri oziroma skoraj povsem na svojcih, nekaj finančnih sredstev se lahko pridobi za nego in pomoč, vendar pa teh sredstev še vseeno ni dovolj, da bi starostniki lahko sami krili stroške za svojo oskrbo. Menim, da si prav vsak starostnik, ne glede na to, kakšno je njegovo fizično ali psihično zdravje zasluži dostojno starost in da bi, v kolikor družina starostnika, svojci, tega bremena ne zmorejo, del bremena morala prevzeti država. Konec koncev imamo v ustavi zapisano, da smo socialna država. Nekatere rešitve bi lahko našli, če bi končno uresničili ideje in sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi moral sistemsko urediti to področje in za sprejetje katerega je bilo včeraj že prepozno, tako pa se ministrstva še vedno ukvarjajo s tem, katero bo tisto, ki bo pristojno. Zavedati se je potrebno, da se celotna družba stara, in da mora država temu primerno sprejeti tudi ustrezne ukrepe.
