G. Marjan Šarec, nedelja 8.10.2017
- Kako se po vašem mnenju Slovenija sooča z demografskimi spremembami? Smo nanje dobro pripravljeni?
Slovenija žal ni najbolje pripravljena na demografske spremembe, ki so že tu. Vedno več starostnikov potrebuje kvalitetno in cenovno sprejemljivo oskrbo. Ljudje potrebujejo dolgotrajno oskrbo in pomoč, delovna doba se je podaljšala, kar pomeni, da je oskrba v domačem okolju vedno manj mogoča. Domovi za starejše so polni, čakalne vrste predolge, cena pa občutno previsoka. Tu žal država ni opravila svojega dela. Vse to povzroča velik pritisk na srednjo generacijo, ki tako poleg vseh službenih obveznosti skrbijo še za svoje otroke in starše.
- Menite, da smo na področju skrbi za starejše še socialna država?
Žal ne. Starostnike smo prepustili trgu, koncesionarjem, dragi oskrbi, veliki večini pa ne zagotavlja država niti pokojnine za dostojno življenje. Javni zavodi imajo premalo prostora, premalo kadra, predvsem so predragi. Zelo veliko starostnikov in njihovih družin si domske oskrbe starejših preprosto ne more privoščiti. Na trgu se ponuja draga oskrba na domu, ki pa ne rešuje problema dolgotrajnih oskrb. V tem segmentu katerokoli vlado čaka še veliko dela, predvsem pa večja angažiranost celotne družbe. Če iskreno želimo biti napredna in socialna država, kot ponosno pove vsaka politika, ko pride na oblast, si ne moremo dovoliti, da med nami živijo tudi revni upokojenci, ki so ravno tako prispevali svoj delež k razvoju družbe, da smo se mi, ki smo danes aktivni, lahko šolali, imamo delo, da smo lahko uživali brezskrbno otroštvo in mladost, ipd. Vsi uspehi in priznanja države padejo, če v naši državi živijo v strahu tisti, ki so to državo sooblikovali.
- Kje vidite vlogo države pri zagotavljanju oskrbe in nege starejšim? Kje se začne osebna odgovornost vsakega posameznika?
Država mora in je dolžna poskrbeti za svoje starostnike na primeren in spoštljiv način. Zakon o dolgotrajni oskrbi še ni sprejet, nujno je treba urediti standarde in normative, predvsem pa znižati cene na način, da države prevzame nase plače zaposlenih, ki delajo v domovih za starostnike. Otroci že sedaj prevzemajo zelo velik del bremena, saj večina starostnikov ni sposobna plačevati oskrbe v domu, še za sebe komajda poskrbijo.
- Se strinjate s trditvijo, da smo bremena starosti v nesprejemljivi meri prevalili na ljudi same oziroma njihove svojce?
Da, večino bremen smo prenesli na starostnike in njihovih svojcev ter s tem močno obremenili tudi generacijo, ki je aktivna.
- Povprečna cena institucionalnega varstva v Evropi dosega približno 3-kratnik povprečne pokojnine, tudi v Sloveniji je vedno manj starostnikov, ki zmorejo sami poravnati stroške za bivanje v domu za starejše. Kje vi vidite rešitve za problem financiranja skrbi za starejše?
Urediti se mora način financiranja. Sedaj celoten strošek pade na starostnike, če ti nimajo dovolj sredstev, na njihove svojce in na koncu, v kolikor tudi svojci ne morejo v celoti pokriti stroškov, na lokalne skupnosti. Starostniki so gradili našo državo, naš standard vsak po svojih močeh, zato sem prepričan, da mora velik del bremena prevzeti država nase in razbremeniti svojce in lokalne skupnosti. Sistem je potrebno organizirati podobno, kot je organizirana predšolska vzgoja, s to razliko, da plače zaposlenih prevzame nase država.
