V socialnovarstvenih zavodih se kopičijo težave, vladni ukrepi pa so prepočasni in pomanjkljivi

16.4.2024

V socialnovarstvenih zavodih se kopičijo nerazrešene težave, zaradi katerih se sistem dolgotrajne oskrbe že vrsto let razkraja do te mere, da se lahko vsak čas zlomi, vladni ukrepi pa so prepočasni, pomanjkljivi in pripravljeni brez sodelovanja strokovne javnosti, je na današnji konferenci za novinarje opozorila Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Socialnovarstveni zavodi se soočajo z akutno kadrovsko krizo, zaradi katere so prazne postelje že v vsakem četrtem domu za starejše. Prav tako je zaradi prenizkih cen oskrbe in zdravstvene nege vse bolj ogroženo tudi njihovo poslovanje – po doslej zbranih podatkih je lansko leto v rdečih številkah zaključilo več kot 40 odstotkov domov. Številne težave bo prav tako poglobil tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer zaradi neustrezne zakonodaje, izključenosti deležnikov in pomanjkanja delavcev obstaja velika nevarnost, da bodo pravice, ki naj bi jih prinesel nov sistem dolgotrajne oskrbe, ostale zgolj mrtva črka na papirju.

Vsak četrti dom za starejše zmanjšal število postelj
Skupnost socialnih zavodov Slovenije že več kot deset let opozarja na kadrovsko krizo v socialnovarstvenih zavodih, ki se je v zadnjih dveh letih samo še poglobila. S pomanjkanjem delavcev se danes sooča večina članov Skupnosti, posamezni domovi za starejše pa so zaradi pomanjkanja delavcev že morali zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov ali pa so omejili sprejeme na uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo večjega obsega storitev. Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji. Gre za skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če želijo v domu zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotoviti varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego.

Skupnost je pristojnim predlagala sprejem različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK), ki je bil pripravljen že oktobra lani. Kljub nujnosti hitrega ukrepanja pri reševanju kadrovske problematike je predlog zakona že od konca januarja v medresorskem usklajevanju na vladi.

A tudi z ukrepi, ki jih vsebuje ZNURK, ne bo mogoče rešiti kadrovske krize, saj manjkata dva ključna: dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije.

Za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije izvajalci po oceni stroke potrebujejo dodatnih 3600 zaposlenih. S tem bi lahko zagotovili tudi delovne pogoje, v katerih delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, uporabniki pa dobili storitve, ki jih potrebujejo.

V tem trenutku potekajo tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Skupnost meni, da bi moral plačni sistem odražati specifičnost, težavnost, zahtevnost in odgovornost dela v dejavnosti varstva starejših in posebnih skupin odraslih. Zato bi morali imeti zaposleni v tej dejavnosti v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih. S tem bi panogi, ki je ključna za soočanje z izzivi demografskih sprememb, omogočili, da privabi in zadrži visokokakovostne in usposobljene delavce.

Kljub kadrovski krizi pristojni enostransko in brez soglasja partnerjev izvajalcem nalagajo tudi dodatne administrativne obremenitve, pri tem pa jim ne zagotovijo potrebnih kadrovskih in drugih virov.

V rdečih številkah lani več kot 40 odstotkov domov za starejše
Izvajalci v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, tako javni zavodi kot koncesionarji, so se zaradi dviga vseh stroškov poslovanja in vladnega omejevanja dvigov cen socialnovarstvenih storitev znašli še v težjem finančnem položaju. Na eni strani so soočeni s podražitvami vseh stroškov, na drugi pa pristojno ministrstvo ne želi dviga cen socialnovarstvenih storitev ob pričakovanju, da javna mreža nemoteno deluje.

Po sicer še nepopolnih podatkih Skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, kar je občutno več kot leto prej, ko je bilo takšnih približno ena četrtina.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da zagotovi ustrezne pogoje za vzdržno in nemoteno poslovanje izvajalcev v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih.

Skupnost je na konferenci opozorila tudi na težave pri delovanju svetov javnih zavodov, ki si v zadnjem obdobju prilaščajo nadzorno funkcijo, čeprav so jim po zakonodaji dodeljene le upravljavske naloge oziroma strateško vodenje zavodov. Ker tovrstne nejasnosti otežujejo učinkovitost upravljanja javnih zavodov, Skupnost poziva Ministrstvo za solidarno prihodnost, da ponovno preuči svoje mnenje in njegovo usklajenost s 30. členom Zakona o zavodih ter statuti posameznih zavodov, po katerem imajo sveti v socialnovarstvenih javnih zavodih upravljavsko, ne pa tudi nadzorne funkcije, ki jo sicer izvajajo različne inšpekcije in Računsko sodišče.

Člani Skupnosti se ograjujejo od pravilnikov za Zakon o dolgotrajni oskrbi
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je ob sprejemanju novele Zakona o dolgotrajni oskrbi ocenila, da je v določenih delih boljši oziroma da odpravlja posamezne pomanjkljivosti zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Hkrati je kot pomemben dosežek izpostavila zagotovitev vira financiranja novega sistema dolgotrajne oskrbe, kar je bilo v preteklosti največja ovira pri sprejemanju zakonodaje. Kljub temu pa je že takrat opozorila, da zakon v sprejeti obliki uporabnikom še ne zagotavlja v celoti boljših in dostopnejših storitev, saj je treba sprejeti še potrebne podzakonske predpise. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je ob sprejemanju zakona zavezalo, da bo v pripravo teh predpisov vključilo predstavnike strokovne in zainteresirane javnosti, med drugim z imenovanjem posvetovalne delovne skupine za področje dolgotrajne oskrbe. Posvetovalna delovna skupina žal ni mogla uresničiti svojega poslanstva, saj ni bila vključena v oblikovanje predlogov in ni potrdila pripravljenih pravilnikov.

Zaradi izključenosti in neupoštevanja predlogov pri sprejemanju zakonodaje o dolgotrajni oskrbi člani Skupnosti ne prevzemajo odgovornosti za neustrezno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe ali nezmožnosti zagotavljanja pravic upravičencem.

Zapri