Skupnost socialnih zavodov Slovenije je vseskozi izpostavljala, da se nov sistem dolgotrajne oskrbe šele vzpostavlja in da so v njem potrebni pomembni popravki in izboljšave. Ti morajo prispevati k zmanjšanju administrativnih bremen, poenostavitvi postopkov in ustrezni kadrovski okrepitvi sistema. Izhodišče Skupnosti je jasno: če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne – takrat, ko jih potrebujejo, in v obsegu, ki jim pripada.
Skupnost zato pozdravlja predlog Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je prejšnji teden predstavilo Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, a hkrati opozarja na izredno kratek rok javne razprave (zgolj tri delovne dni), ki žal ni omogočal kakovostne in temeljite obravnave predlaganih rešitev. Zlasti problematično je dejstvo, da zaradi časovne stiske predlaganih rešitev ni bilo mogoče preveriti v praksi, kar bo lahko zapletlo njihovo uvedbo.
Skupnost kljub temu ugotavlja, da predlog prinaša nekatere nujne in dolgo pričakovane rešitve. Med njimi je zlasti pomembna odprava diskriminacije uporabnikov, ki so v domove za starejše sprejeti po Zakonu o socialnem varstvu in zato plačujejo bistveno višje cene oskrbe kot uporabniki, ki so sprejeti v dolgotrajno oskrbo z izdano odločbo o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe. Dobrodošla je poenostavitev postopkov v primerih, ko se potrebe uporabnikov spremenijo, četudi te spremembe ne bodo veljale od dne nastanka spremembe.
Kot dobrodošel začasni ukrep ocenjujemo tudi uvedbo dodatka k plačam zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, ki bo prispeval k delni omilitvi hude kadrovske krize. Ob tem Skupnost opozarja, da gre zgolj za začasno rešitev, ki hkrati ne vključuje zaposlenih v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Za dolgoročno stabilnost in razvoj bodo nujni tudi celovitejši sistemski ukrepi, vključno z vzpostavitvijo ločenega plačnega stebra in sklenitvijo kolektivne pogodbe za področje dolgotrajne oskrbe ter vsaj 20-odstotnim dvigom plač.
Kljub predlaganim izboljšavam ostajajo številni pomembni sistemski izzivi še vedno nerešeni. Med njimi so dolgotrajni postopki ocenjevanja upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, odsotnost enotnega informacijskega sistema ter težave uporabnikov posebnih socialnovarstvenih zavodov in posebnega dela kombiniranih socialnovarstvenih zavodov, za katere trenutni sistem dolgotrajne oskrbe še ni vzpostavljen na način, ki bi jim omogočal primerljivo uveljavljanje pravic. Skupnost socialnih zavodov Slovenije pričakuje, da bo Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve čim prej pristopilo tudi k reševanju teh in drugih odprtih vprašanj na področju dolgotrajne oskrbe.
