Šest tednov od razglasitve epidemije v Sloveniji Ministrstvo za zdravje še vedno ni oblikovalo enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Domovi za starejše se tako vseskozi soočajo ne le z izzivi, ki jih prinaša nov in slabo poznan virus, temveč tudi s številnimi navodili in zahtevami pristojnih, ki se nenehno spreminjajo in ne upoštevajo najboljših domačih in tujih praks. Skupnost ponovno poudarja, da vse dosedanje izkušnje jasno in nedvoumno kažejo, da je širjenje virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 izven domov, saj ti za to nimajo nujno potrebnih kadrovskih, prostorskih in tehničnih virov. Skupnost prav tako vse deležnike poziva, da pri obravnavi obolelih starostnikov krepijo družbeno solidarnost, medgeneracijsko povezanost, empatijo in enakopravnost vseh državljank in državljanov ter se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko prispevala k stigmatizaciji in odklanjanju bolnih.
»Domovi za starejše, ki so epidemijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, so pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa Sars-CoV-2 ostali prepuščeni sami sebi. Čeprav je Skupnost že marca Ministrstvu za zdravje predlagala osamitev vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 na drugih lokacijah, predlog ni bil upoštevan, pristojni pa so se nato zapletali s številnimi neusklajenimi izjavami: od zamisli, da bi iz domov selili domnevno zdrave stanovalce, nasvetov svojcem, da vzamejo bližnje iz domov, do neutemeljenih trditev, da so bolnišnice pripeljali v domove. V tem obdobju so domovi prejeli kar 25 različnih dokumentov z navodili Ministrstva za zdravje, šest navodil Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter še dodatnih 16 dokumentov z navodili drugih deležnikov, kot sta NIJZ in Zbornica – Zveza,« je povedala Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Sedaj smo doživeli še upor v bolnišnici s trditvami, da niso pripravljeni in usposobljeni za varno delo s tovrstnimi bolniki. Če to velja za bolnišnico, kako lahko minister za zdravje prelaga odgovornost na zaposlene in vodstva domov za starejše, ki sploh niso zdravstvene ustanove? V Skupnosti menimo, da si starejši takšnega odnosa ne zaslužijo. Verjamemo, da bomo zmogli aktualno krizo premagati le s solidarno skrbjo drug za drugega, z empatijo in s spoštovanjem dostojanstva vseh državljank in državljanov.«
