Združenje direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je v sredo, 2. julija 2025, v Ljubljani organiziralo posvet, ki je bil namenjen celoviti pripravi na izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in v institucijah. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za solidarno prihodnost – dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, ter Klemen Jerinc in dr. Tina Trček z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo. V odprtem dialogu so se odzivali na številna vprašanja in dileme članov Skupnosti, vendar na vsa vprašanja niso podali konkretnih odgovorov, kar dodatno potrjuje kompleksnost prihajajočih sprememb. Posvet je bil obenem priložnost, da ministrstvo skupaj z izvajalci osvetli morebitne spregledane elemente in izzive prihajajoče sistemske spremembe ter prepozna, kaj je treba še nujno urediti za kakovosten prehod v sistem dolgotrajne oskrbe.
Predstavniki Skupnosti so izrazili resno zaskrbljenost glede pripravljenosti vseh potrebnih postopkov, ki jih mora ministrstvo še urediti za uspešen prehod v nov sistem dolgotrajne oskrbe v institucionalnem okolju. Po Zakonu o dolgotrajni oskrbi se bodo storitve dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše začele izvajati 1. decembra 2025.
Izvajalci so ob tem opozorili, da naj bi bili obstoječi stanovalci ob predhodnem soglasju na ta datum vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, zato si postopnega uvajanja – kot pri dolgotrajni oskrbi na domu – institucije ne morejo in ne smejo privoščiti. Če centri za socialno delo ne bodo pravočasno izdali približno 20.000 odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe in približno 4000 novih oprostitev plačil, bo to pomenilo, da bo sistem stanovalce potisnil v negotovost in v položaj, ko bodo brez lastne krivde plačevali bistveno več kot danes, saj se s 1. decembrom 2025 izteče sofinanciranje stroškov dela iz proračuna.
Člani Skupnosti so pri tem izrazili pripravljenost za redna srečanja, za pomoč pri uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe in pri čim hitrejšem pridobivanju potrebnih soglasij, vendar je to nesmiselno, dokler stanovalci in njihovi svojci nimajo vseh informacij, potrebnih za odločanje.
Člani Skupnosti so med drugim izpostavili še:
- Financiranje sredstev za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, vključno s primeri, ko občine zavračajo sofinanciranje izvajanja dolgotrajne oskrbe, čeprav so po Zakonu o dolgotrajni oskrbi zavezane za vzpostavitev javne mreže dolgotrajne oskrbe na domu in za zagotavljanje finančnih virov za izvajanje te storitve iz proračuna.
- Urno postavko za dolgotrajno oskrbo, ki po mnenju članov Skupnosti še ne vključuje vseh nujnih stroškovnih elementov in ni zadostna za pokritje dejanskih stroškov izvajanja storitev.
- Obravnavo obstoječih vlog uporabnikov, ki so trenutno v čakalnih vrstah za sprejem v dom za starejše, in kako bo njihov položaj urejen v prehodu na novi sistem.
Predstavniki Skupnosti in Ministrstva za solidarno prihodnost so se ob zaključku srečanja dogovorili, da ministrstvo v približno 14 dneh pripravi usmeritve za izvajalce na področju izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi v institucionalnem varstvu, v katere bodo vključeni tudi odgovori na številna vprašanja, na katera tokrat še niso uspeli odgovoriti, ter da bodo predvidoma septembra izvedli nov posvet z namenom pregleda stanja pripravljenosti sistema za prehod v dolgotrajno oskrbo s 1. decembrom 2025.
