Spoštovani!
Predsedniku Vlade RS smo poslali odprto pismo o nevzdržnih razmerah na področju cen zdravstvenih storitev, ki že vrsto let ne pokrijejo nastalih stroškov.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato opozarja, da se bo brez rešitve odprtih vprašanj na tem področju položaj starejših, ki so odvisni od tuje pomoči oziroma potrebujejo zdravstveno nego, še poslabšal, izvajalci varstva starejših pa bodo morali manjkajoča sredstva zagotoviti iz oskrbnin, to je iz žepov stanovalcev in njihovih svojcev.
Odprto pismo si lahko pogledate v nadaljevanju sporočila.
Lep pozdrav,
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
————————————-
ODPRTO PISMO: PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENE NEGE V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH
Spoštovani gospod predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar,
pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vas želimo opozoriti na nevzdržne razmere na področju cen zdravstvenih storitev, ki jih svojim stanovalcem zagotavljajo socialnovarstveni zavodi. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve namreč že dolgo ne krije stroškov, ki z njimi nastanejo, stanje pa se bo v letošnjem letu še zaostrilo. Skupnost se je za pomoč pri reševanju tega problema obrnila na pristojni ministrstvi, a pri tem nismo naleteli na zadostno razumevanje. Zato vas prosimo za sestanek, na katerem bi vam predstavili problematiko in možne rešitve.
Problematika zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih
Dvanajsta Vlada Republike Slovenije ima med svojimi prednostnimi nalogami tudi ureditev področja zdravstva in ureditev razmer za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od nege in pomoči. Starejši, njihovi svojci in tudi izvajalci skrbi za starejše polagamo velike upe, da bo vlada uspela ustrezno urediti to problematiko, katere rešitev se pričakuje že poldrugo desetletje. Žalostno dejstvo je, da so v Sloveniji starejši, ki potrebujejo pomoč pri dnevnih opravilih oziroma zdravstveno nego, postavljeni pred dejstvo, da morajo slednjo v pretežni meri plačati sami ali s pomočjo svojcev.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, ki skrbijo za preko dvajset tisoč stanovalcev in zaposlujejo več kot enajst tisoč delavcev. Ti stanovalci so lani potrebovali preko 7 milijonov dni zdravstvene nege, za katero je ZZZS v povprečju plačal 15,04 EUR na dan.
Poudariti velja, da stanovalci prihajajo iz najranljivejših skupin naše družbe, to so starejši, ki so v večji meri odvisni od tuje pomoči pri osnovnih življenjskih dejavnostih in ljudje s težavami v duševnem razvoju ali duševnem zdravju, ki niso sposobni samostojnega življenja.
Med starejšimi stanovalci je bilo kar 75,62 % stanovalcev razvrščenih v nego III. Skladno z določili splošnega dogovora se v nego III razvrstijo stanovalci, pri katerih se izvajajo storitve, ki se praviloma nanašajo na nepokretne bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti oziroma obeh. Vse potrebe jim zagotavljajo zdravstveni delavci, vključno s potrebo po varovanju; potrebujejo pomoč, nadzor in zdravstveno nego v vseh treh izmenah; to skupino opredeljuje predvsem povečan obseg dela zaradi dodatnih zdravnikovih naročil po meritvah, posegih, nadzoru, opazovanju ter dajanju zdravil v vseh oblikah na določene ure. V okviru nege III se izvaja zdravstvena nega po težkih operacijah in pri drugih težkih stanjih: zdravstveno nego po težjih operacijah in politravmi, zdravstveno nego pri komplikacijah po kemoterapiji in obsevanju in nego pri dekompenzaciji kroničnih bolezni. Prav tako v to kategorijo zdravstvene nege razporedimo osebe, ki potrebujejo medicinske storitve, kjer je porabljen čas negovalnega kadra več kot eno uro na dan, to so vzpostavitev venskega kanala, nega stome, menjava in nega endotrahealne kanile s trahealno aspiracijo, aplikacija obsežnih obkladkov, preveze obsežnih ran, hranjenje po nasogastrični sondi ali po gastrostomi hranjenje bolnikov z motnjami požiranja, dekolonizacija in paliativna obravnava.
Domala vse plačilo za opravljene zdravstvene storitve izvajalci porabimo za kritje stroškov dela zdravstveno negovalnega kadra, ki ga morajo izvajalci socialnovarstvenih storitev zagotoviti skladno z določili splošnega dogovora – diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, bolničarji – negovalci, strežnice ter delovni in fizioterapevti. Med njimi je velik delež delavcev z nizkimi plačami pod 20. plačnim razredom. Kot vam je dobro znano, so se v segmentu nizkih plač zaradi povišanja minimalne plače in sprostitve varčevalnih ukrepov plače povečale mnogo bolj kot pri bolje plačanih kadrih. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve tako ne zadostuje več za izpolnitev zakonskih obveznosti do teh delavcev. Že v letu 2015 so socialnovarstveni zavodi na področju zdravstvene nege delali 1,10 EUR izgube na opravljeno storitev »dan zdravstvene nege v SVZ«, v letu 2016 pa se je ta povečala na 1,5 EUR dnevno. V letu 2017 zna ta izguba nanesti tudi 2 EUR dnevno, v to pa sploh še niso vključene nove spremembe plač, o katerih se vlada trenutno pogovarja s socialnimi partnerji. Letno bo ta izguba na ravni države znesla vsaj 14 milijonov EUR. Ta znesek bodo za pravice, ki jim pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, namesto zdravstvene zavarovalnice plačali stanovalci oziroma njihovi svojci.
Kljub rasti zdravstvene zahtevnosti stanovalcev ter stroškov dela in materiala pa se je cena storitve »dan zdravstvene nege« od leta 2009 zniževala. V letu 2017 smo na 91,75 % cene izpred 1. 4. 2009. V prejšnjih letih se je cena sicer začasno zvišala za del leta, letos pa po zagotovilih pristojnega Ministrstva za zdravje tega ne gre pričakovati. To potrjuje tudi besedilo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, ki je v medresorskem usklajevanju.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v dogovarjanju za sklenitev Splošnega dogovora za leto 2017 vložila številne predloge, ki bi olajšali prej omenjeno problematiko in omogočili delo, glede na spremenjene potrebe vedno zahtevnejših stanovalcev. Eden od predlogov se je nanašal tudi na problematiko povečanih stroškov zdravstvene nege stanovalcev z enim od večkratno odpornih mikroorganizmov (bolnišničnih okužb). Žal noben od predlogov ni bil sprejet. Skupnost se je za pomoč pri reševanju tega problema obrnila na pristojni ministrstvi, a žal ni bilo odgovora oziroma razumevanja. Še več, po besedilu splošnega dogovora, ki je v medresorskem usklajevanju, se bodo ta vprašanja reševala v okviru dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba je že zadnjih petnajst let izgovor, zakaj se nič ne spremeni na področju skrbi za starejše in druge ranljive skupine prebivalstva.
Če vlada ne bo našla rešitve za odprta vprašanja, se bo položaj starejših, ki so odvisni od tuje pomoči oziroma potrebujejo zdravstveno nego, še poslabšal.
Izvajalci varstva starejših bodo morali manjkajoča sredstva zagotoviti iz oskrbnin, to je iz žepov stanovalcev in njihovih svojcev. To bo še povečalo delež plačil iz žepa, kar je po mnenju OECD eden glavnih razlogov, zakaj potrebujemo sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako izvajalci ne bodo mogli zagotavljati v splošnemu dogovoru predpisanega kadra, ki sicer že sedaj komaj dohaja potrebe stanovalcev v domovih in je nujno potreben povečanja oziroma uskladitve z vedno večjo zdravstveno zahtevnostjo stanovalcev. Kader že sedaj z veliko težavo in odrekanjem sledi potrebam stanovalcev, v primeru neustreznega financiranja pa bo to povsem onemogočeno. Zato bodo starejši z najzahtevnejšimi zdravstvenimi problemi primorani v nedogled ostajati v bolnicah, ki že sedaj ne razpolagajo z ustreznimi zmogljivostmi, prav tako pa so primerljive storitve tam skoraj osemkrat dražje za zdravstveno blagajno.
Če tega vprašanja ne bomo ustrezno naslovili, bo postalo povsem jasno, da je zatrjevana usmeritev vlade k rešitvi tega problema in vzpostavitvi solidarnega sistema dolgotrajne oskrbe le populistična puhlica in da vlada svojih obljub ne bo uspela uresničiti.
Zato prosimo za nujni sestanek z vami, kjer bomo poizkušali najti rešitev za problematiko pomoči potrebnih ter slabo plačanih delavcev, ki za njih zelo požrtvovalno vsak dan skrbijo.
S pozdravi,
Jaka Bizjak
sekretar
V vednost:
• Ministrstvo za zdravje
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• mediji
————————————–
