SPOROČILO ZA JAVNOST
LJUBLJANA, 15. november 2017 – Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, bi občutno podražil bivanje v domovih za starejše in storitve pomoči na domu, kažejo informativni izračuni Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Po izračunih, ki temeljijo na primerjavi plačil iz lastnega žepa v obstoječem sistemu in v predlaganem sistemu dolgotrajne oskrbe, bi se ta za mnoge uporabnike in njihove svojce povišala za več kot 100 evrov mesečno, v nekaterih primerih pa bi lahko povišanje preseglo celo več kot 800 evrov mesečno. Skupnost zato opozarja, da zakon ne le, da ne odgovarja na ključne izzive skrbi za starejše v Sloveniji, temveč bi ob morebitni uveljavitvi izjemno poslabšal položaj večine današnjih in bodočih starostnikov ter njihovih svojcev.
»Starejši in svojci za storitve dolgotrajne oskrbe že danes plačujejo preveč iz lastnega žepa, zaradi česar si mnogi ne morejo več privoščiti ustrezne pomoči, ki jo zaradi bolezni in starostne obnemoglosti nujno potrebujejo. Po vseh dostopnih podatkih delež plačil iz lastnega žepa narašča mnogo hitreje kot javni izdatki. Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, bi ta trend še dodatno zaostril, saj bi po projekcijah vsi stanovalci domov za starejše plačali več kot do sedaj. Podobno smo ugotovili tudi za uporabnike pomoči na domu, ki potrebujejo večji obseg pomoči mesečno,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Osnutek zakona zato predstavlja nov poskus, kako prevaliti čim več stroškov na same starostnike in njihove svojce – pa četudi bi ti vseskozi redno plačevali predviden prispevek za dolgotrajno oskrbo.«
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je informativne izračune, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju, pripravila na primerih stanovalcev v domovih za starejše in uporabnikov pomoči na domu, pri katerih je uporabila predlagano ocenjevalno orodje za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Temeljijo na predpostavki, da se uporabnikom zagotavljajo podobne storitve in z enakim obsegom kadra kot trenutno, in upoštevajo predlagano ukinitev dodatka za pomoč in postrežbo.
Informativni izračun 1 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje v domu, kategorija oskrbe 1, kategorija nege 3. Brez dodatka za pomoč in postrežbo. |
Življenjska situacija |
Stanovalec je prišel v dom za starejše zaradi zloma kolka in osamljenosti, saj je živel sam. Po uspešni rehabilitaciji je ostal v domu. |
Skupen strošek oskrbe v domu |
1.164,60 evra |
Trenutni sistem |
699,30 evra plača stanovalec sam, 465,30 evra pokrije ZZZS |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Stanovalec ne bi dosegel praga za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, zato bi moral sam plačati 1.164,60 evra. |
RAZLIKA |
Stanovalec bi plačal 465,30 evra |
Informativni izračun 2 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje v domu, oskrba kategorije 4, nega kategorije 3. Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 146,06 evra. |
Življenjska situacija |
Stanovalec zaradi napredujoče demence ni zmožen živeti sam, svojcev nima. |
Skupen strošek oskrbe v domu |
1.465,80 evra |
Trenutni sistem |
Stanovalec plača 854,44 evra, 465,30 evra pokrije ZZZS, 146,06 evra pa dodatek za pomoč in postrežbo. |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Stanovalec prejme 508 evrov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, sam pa plača 957,80 evra. |
RAZLIKA |
Stanovalec bi plačal 103,36 evra več kot |
Informativni izračun 3 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje v domu, oskrba kategorije 3A, nega kategorije 3. Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 292,11 evra. |
Življenjska situacija |
Stanovalka je živela sama, vendar se je zaradi nepokretnosti neposredno iz bolnišnice preselila v dom za starejše. |
Skupen strošek oskrbe v domu |
1.404,60 evra |
Trenutni sistem |
Stanovalka plača 647,19 evra, 465,30 evra pokrije ZZZS, 292,11 evra pa dodatek za pomoč in postrežbo. |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Stanovalka prejme 639 evrov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, sama pa plača 765,60 evra. |
RAZLIKA |
Stanovalka bi plačala 118,41 evra več kot |
Informativni izračun 4 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje v domu, oskrba kategorije 3B in nega kategorije 3. Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 418,88 evra. |
Življenjska situacija |
Stanovalec je bil po kapi premeščen v dom za starejše, kjer ga hranijo s pomočjo sonde. Je nepomičen in odvisen od pomoči drugih. |
Skupen strošek oskrbe v domu |
1.518,90 evra |
Trenutni sistem |
Stanovalec plača 634,72 evra, 465,30 evra pokrije ZZZS, 418,88 evra pa dodatek za pomoč in postrežbo. |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Stanovalec prejme 639 evrov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, sam plača 879,90 evra. |
RAZLIKA |
Stanovalec bi plačal 245,18 evra več kot |
Informativni izračun 5 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje doma, uporaba storitev pomoči na domu v obsegu 78 ur mesečno. Dodatek za pomoč in postrežbo v višini 146,06 evra. |
Življenjska situacija |
Uporabnik oboleva za Parkinsonovo boleznijo in je zaradi napredujoče bolezni popolnoma odvisen od pomoči drugih pri |
Skupen strošek pomoči na domu |
1.476,54 evra |
Trenutni sistem |
Uporabnik plača 220,54 evra, občina 1.109,94 evra, dodatek za pomoč in postrežbo pokrije 146,06 evra. |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Uporabnik prejme 420 evrov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, sam pa plača 1.056,54 evra. |
RAZLIKA |
Uporabnik bi plačal 836 evrov več kot |
Informativni izračun 6 |
|
Storitev (-ve) |
Bivanje doma, uporaba storitev pomoči na domu v obsegu 26 ur mesečno ter storitev dnevnega varstva in organiziranega |
Življenjska situacija |
Uporabnik oboleva za demenco, zato potrebuje podporo za varno življenje v domačem okolju. Zaradi begavosti in nezmožnosti samostojnega opravljanja dnevnih in podpornih opravil |
Skupen strošek pomoči na domu in dnevnega |
771,14 evra |
Trenutni sistem |
Uporabnik plača 159,58 evra, občina 369,98 evra, ZZZS 95,52 evra, dodatek za pomoč in postrežbo pokrije 146,06 evra. |
Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi |
Uporabnik prejme 508 evrov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, sam pa plača 263,14 evra. |
RAZLIKA |
Uporabnik bi plačal 103,56 evra več kot |
###
O Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev. Več na www.ssz-slo.si.