Volitve 2018 – Za zdravo družbo

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je političnim strankam, ki se udeležujejo letošnjih državnozborskih volitev, poslala vprašanja o skrbi za starejše v Sloveniji. Odgovore objavljamo nespremenjene.

Odgovori stranke Za zdravo družbo

Kako boste uredili sistem dolgotrajne oskrbe? Je to sploh vaša prioriteta?
Sistem dolgotrajne oskrbe mora biti prioriteta vsake vlade, saj bo del le-te, ki se nanaša na starejše prebivalstvo, v Sloveniji aktualen vsaj še nadaljnjih 40-50 let (po tem obdobju se bo po podatkih Statističnega urada prebivalstvena piramida stabilizirala). Rešitev vidimo v treh vzporedno vodenih ukrepih:

  • Kratkoročni; Osebam, ki oskrbo potrebujejo že danes ali v obdobju prihodnjih 5-10 let, je treba v najkrajšem roku zagotoviti ustrezne bivanjske enote in sredstva za oskrbovalno osebje.
  • Dolgoročni; Vzpostaviti sistem dela in izobraževanja, ki bo skrb za starejše, hkrati pa tudi primarno vzgojo otrok, vrnil v okolje ožje družine. Tu vidimo tudi večjo vlogo lokalnih skupnosti.
  • S spodbujanjem zdravega načina življenja zagotoviti vitalnost prebivalstva v visoki starosti. V sklopu zdravega načina življenja vidimo skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije nujnost vključitve integrativne in komplementarne medicine v uradni zdravstveni sistem ter spremembo prevladujočega načina prehranjevanja v smislu lokalno pridelane organske vegetarijanske in veganske prehrane.
  • Okrepiti je treba vpliv posameznika na način njegove oskrbe v obdobju, ko jo bo potreboval. Naloga sistema je, da pravno-formalno ščiti to odločitev.

Kako boste zagotovili zadostna finančna sredstva za dolgotrajno oskrbo?
Naš prvi predlog je povezan s predvideno prodajo NLB. Alternativa prodaji in hkratna zadostitev zahteva Evropske komisije je njeno lastniško prestrukturiranje. Del lastništva banke bi prenesli na novoustanovljeni demografski sklad. Del teh sredstev bi se lahko takoj namenil za uresničevanje zgoraj omenjenega kratkoročnega ukrepa. Sčasoma bo treba vzpostaviti sistem, ki bo ljudem omogočal prostovoljni prenos lastnine na demografski sklad in s tem zagotovljeno sistemsko doživljenjsko oskrbo.

Poleg tega še s povečanjem učinkovitosti in preglednosti, kako se denar porablja. In z zmanjševanjem povpraševanja po dolgotrajni oskrbi z boljšo preventivo in rehabilitacijo.

Kaj lahko državljan pričakuje od novega sistema? Kaj mu bo kril sistem, kaj bo moral kriti sam?
Dostop do potrebnih storitev ne glede na premoženjsko stanje in svobodno izbiro najprimernejših storitev. Kaj in koliko pa v veliki meri odvisno od družbenega konsenza.

Kako boste zagotovili zadostno število mest v domovih za starejše – v naslednjih letih jih potrebujemo vsaj 500 na leto?
Država ima v lasti za okoli 63 tisoč kvadratnih metrov praznih nepremičnin, ki se jim po podatkih Računskega sodišča vrednost na letni ravni zmanjša za okoli 2 mio EUR. V prvem koraku je treba opraviti pregled teh nepremičnin in ustrezne preurediti v domove za starejše. S tem se nepremičninam vrne uporabnost in ustavi izgubljanje njihove vrednosti.

Na kakšen način boste poskrbeli za posodobitev obstoječih 40 in več let starih javnih domov za starejše za primerno bivanje starejših in pomoči potrebnih?
Enako kot točka štiri. Pred vzpostavitvijo trajnostnega financiranja demografskega sklada se akutno situacijo reši s prestrukturiranjem lastništva NLB. Realno gre tu za vrnitev denarja iz dokapitalizacije nazaj državljanom.

Kako boste uredili financiranje zdravstvene nege v javnih socialnih zavodih, saj od lanskega leta plačila s strani ZZZS-ja ne pokrijejo več niti stroškov dela?
Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče že več let opozarjata na pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu javnega naročanja s strani ZZZS. Sistemska korupcija je namreč eden glavnih vzrokov pomanjkanja sredstev v blagajni ZZZS. Rešitev tega problema bolj kot v nadzornih institucijah vidimo v vzpostavitvi transparentnega javnega sistema naročanja, ki omogoča sledljivost in javni vpogled nad vsakim naročilom iz naslova ZZZS.

Kako boste rešili dolge čakalne vrste za nastanitev v domove starejših in na kakšen način boste uredili alternativne oblike, kot so skupnostne oblike bivanja, dnevni centri, pomoč na domu in začasne namestitve?
Gradnja dodatnih domov za starejše je prvi in nujni ukrep za rešitev dolgih čakalnih vrst. Predlogi financiranja so razloženi v prejšnjih točkah. Za vse alternativne oblike je potrebno tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, v vsakem primeru pa vidimo potrebo po družbenem konsenzu, ki bo spodbujal prostovoljne oblike pomoči (dnevni centri, pomoč na domu).

Kako boste zagotovili, da pomoči potrebni ne bodo v neenakopravnem položaju glede na to, kje bivajo?
Mrežo ustanov in storitev namenjenih oskrbovancem se enakomerno razporedi po državi ter v njih zagotovi enoten osnovni standard bivanja ter oskrbe. V okviru sistema zdravstvene oskrbe in sistema javnih del je treba okrepiti podporo pomoči potrebnim, ki bivajo na podeželju. Pri tem vidimo večjo vlogo lokalnih skupnosti, ki poznajo in razumejo situacijo na terenu.

Kako boste rešili položaj neformalnih oskrbovalcev, ki za pomoči potrebne skrbijo v domačem okolju?
Neformalno oskrbo je treba priznati kot obliko dela, ki je (so)financirana iz javnih sredstev. Dejstvo je, da je takšna rešitev najugodnejša za javne finance, kot tudi za oskrbovano osebo. Del financiranja lahko pride iz demografskega sklada in del iz sredstev ZZZS.