Volitve 2018 – SMC

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je političnim strankam, ki se udeležujejo letošnjih državnozborskih volitev, poslala vprašanja o skrbi za starejše v Sloveniji. Odgovore objavljamo nespremenjene.

Odgovori Stranke modernega centra

Kako boste uredili sistem dolgotrajne oskrbe? Je to sploh vaša prioriteta?
»To področje je in ostaja ena najpomembnejših prioritet programa SMC. Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe je namreč zahteva državljanov Republike Slovenije in njihova legitimna pravica. Na potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe opozarja tako strokovna, kakor laična javnost. Zavedamo se, da je sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe zaradi dolgoročne stabilnosti sistema in sposobnosti države, da zagotovi primerno, kakovostno, varno, dostopno, dostojno in po meri, potrebah ter željah upravičencev oblikovano oskrbo tako aktualnim, kakor tudi vsem bodočim generacijam upravičencev, nujnost in področje kot tako tudi prioriteta SMC, ki smo jo uvrstili tudi v koalicijski dogovor sedanje vlade. Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe je nujna predvsem iz dveh razlogov – zaradi zagotavljanja dolgoročne stabilnosti sistema in enakega dostopa državljanov do primerljivih pravic za primerljive potrebe.

Vzpostaviti želimo sistem, v katerem bodo državljanom zagotovljene enake pravice, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, kot je na primer odločitev, da želi starost kljub nepopolni samooskrbi preživeti doma.«

Kako boste zagotovili zadostna finančna sredstva za dolgotrajno oskrbo?
»Nedvomno potrebujemo dodatne finančne vire za urejanje tega področja. Zato, da se lahko Če upravičencem do dolgotrajne oskrbe omogoči, da bodo v vseh okoljih lahko dostopali do primerljivih storitev. Zato, da lahko omogočimo izvajalcem, da ravnajo preventivno in krepijo preostale sposobnosti oseb, ki so v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči druge osebe, če se želi izboljšati kadrovsko strukturo na področju dolgotrajne oskrbe, zagotoviti kakovostno in varno izvajanje storitev – izvajalce neformalne oskrbe pa usposobiti za izvajanje storitev in jim nuditi potrebno podporo pri njihovem delu, da se posledično doseže dolgoročna stabilnost sistema.

Z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo se bo zagotovilo dodatne vire za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe iz javnih virov, s čimer se bo zmanjšala tako finančna obremenitev upravičencev, njihovih družinskih članov in nenazadnje tudi lokalnih skupnosti ter zagotovilo dolgoročno finančno stabilnost sistema. Del bremena pa seveda ostaja tudi na državnem proračunu.«

Kaj lahko državljan pričakuje od novega sistema? Kaj mu bo kril sistem, kaj bo moral kriti sam?
»Državljan, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, lahko pričakuje višji odstotek sofinanciranja pravic iz dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, boljšo dostopnost do storitev, nove storitve, ki se bodo izvajale tudi na domu upravičenca, enotno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Poleg tega pa tudi vzpostavitev enotnih vstopnih točk, kjer bodo upravičenci ali drugi zainteresirani deležniki na enem mestu dostopali do informacij na področju dolgotrajne oskrbe, skrajšanje postopkov v okolju, kjer se upravičenec nahaja.

Pogosto pozabljamo, da je sleherni državljan, ne glede na to, ali je oziroma bo uporabnik dolgotrajne oskrbe ali ne, aktiven partner v vseh procesih in postopkih ter tudi zato nosi odgovornost, skrb za lastno zdravje. Nedvomno pa je potrebno vzpostaviti sistem, ki ga bo pri tem podpiral in krepil.

Izvajalci tako imenovane neformalne oskrbe lahko pričakujejo večjo podporo pri izvajanju neformalne oskrbe (usposabljanje, nadomestna oskrba, možnost nadomestila za izpadli dogodek, v primeru, da se odloči skrbeti za svojega družinskega člana, strokovna in logistična podpora pri izvajanju oskrbe). Prav tako državljani – bodisi upravičenec/uporabnik ali pa svojci – lahko pričakujejo, da bo s sistemsko ureditvijo področja dolgotrajne oskrbe izboljšana koordinacija sistemov zdravstva, dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva, s čimer bo zagotovljena kontinuiteta prehoda med različnimi sistemi.

Integrirana dolgotrajna oskrba s kakovostno koordinacijo med različnimi sistemi in storitvami ne bo posledično vodila le v bolj kakovostno ter varno dolgotrajno oskrbo, ampak tudi v kasnejše prehajanje uporabnikov v večjo odvisnost od druge osebe in s tem v višje kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Vse to pa ni pozitivno, koristno le za uporabnika, njegovo družino in ožje družbeno okolje, ampak se bodo pozitivni učinki izrazili tudi v manjši obremenitvi tako sistema dolgotrajne oskrbe, kakor tudi samega zdravstvenega sistema.

Državljani pa nenazadnje lahko od bodoče ureditve pričakujejo tudi to, da bo država integrirano pazila na kakovost storitev, kot tudi, da se bo integrirano izvajala sama storitev. Učinkovit nadzor tako na področju formalne, kakor tudi neformalne oskrbe, bo zmanjšal tveganje neželenih dogodkov, nenamenske porabe sredstev, morebitnih manipulacij različnih izvajalcev in nenazadnje tudi zmanjšanje tveganja za pojav nasilja nad starejšimi in drugimi, ki so odvisni od pomoči druge osebe.«

Kako boste zagotovili zadostno število mest v domovih za starejše – v naslednjih letih jih potrebujemo vsaj 500 na leto?
»Slovenija je v preteklosti gradila integrirano oskrbo starejših predvsem na področju institucionalnega varstva, mnogo slabše pa so se razvile oziroma so dostopne storitve v skupnosti. Z razvojem in krepitvijo oskrbe v skupnosti, predvsem pa s tem, da se upravičencem omogoči dostop do primerljivih storitev tako na domu, kakor v instituciji ter s kakovostno koordinacijo sistemov zdravstva, dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva, verjamemo, da se bo tudi pritisk na izvajalce institucionalnega varstva zmanjšal. Nobena sodobna, socialno in k ljudem usmerjena družba se ne zavzema samo za gradnjo novih domov za starejše in posledično nastanitev starejših v te institucije, temveč vse sodobne družbe krepijo integriran oziroma kombiniran sistem dolgotrajne oskrbe. Zato temu sledi tudi naša usmeritev s programom SMC.

Odsotnost potrebnih storitev v skupnosti bi namreč lahko  zmanjševala možnost upravičencev, da bi kljub temu, da ne zmorejo povsem samostojno poskrbeti zase, ostali v domačem, njim znanem in prijaznem okolju.«

Na kakšen način boste poskrbeli za posodobitev obstoječih 40 in več let starih javnih domov za starejše za primerno bivanje starejših in pomoči potrebnih?
»Po podatkih za leto 2016 je večina izvajalcev institucionalnega varstva starejših izkazovala presežek prihodkov nad odhodki. Ker gre za izvajanje javne službe, bi se morali ti presežki s posameznimi vlaganji vračati v dejavnost, torej tudi v posodobitev javnih zavodov. Pri izvajanju javne službe je seveda pomembno vlaganje v mrežo. Že prihodnja vlada in parlament bosta morala sprejeti odločitev, ali bo Slovenija vlagala v gradnjo velikih institucij, ali bo ob krepitvi storitev v skupnosti izvedena gradnjo manjših enot, ki bodo z vidika stroškov lažje obvladljive, z vidika uporabnikov in njihovih bližnjih pa bolj podobne domačemu okolju. SMC se za takšno ureditev močno zavzema.«

Kako boste uredili financiranje zdravstvene nege v javnih socialnih zavodih, saj od lanskega leta plačila s strani ZZZS-ja ne pokrijejo več niti stroškov dela?
»V času vlade dr. Mira Cerarja so bili na tem področju že narejeni določeni pomembni premiki. Ustanovljene so bile delovne skupine, ki bodo pripravile predlog nove metodologije kategoriziranja uporabnikov po zahtevnosti zdravstvene nege in oblikovale nov predlog normativov ter pripravile predlog novega finančnega vrednotenja storitev. Politika SMC je usmerjena v to, da bodo upravičenci dostopali do primerljivih storitev za primerljive potrebe, izvajalci pa prejeli primerljivo financiranje za primerljive storitve. Trenutno se na področju socialnih zavodov srečujemo s precejšnjimi razlikami v cenah. Razlikami, ki niso nujno posledica različne zahtevnosti storitev. Poleg tega obstoječa metodologija kategoriziranja zahtevnosti oskrbe in kategoriziranja zahtevnosti zdravstvene nege ne omogoča transparentne razmejitve med storitvami ter posledično tudi ne transparentne razmejitve financiranja. Na to nas opozarjajo tako uporabniki kot tudi njihovi svojci.

Pred celotno slovensko politiko in družbo je veliko dela. V SMC verjamemo, da se bo lahko vzpostavil transparenten sistem z ustreznim nagrajevanjem za izvedbo kakovostne in varne oskrbe. Dejstvo je, da v zdravstveni negi in oskrbi potrebujemo dobro usposobljen in motiviran kader, ki bo ustrezno plačan ter usposobljene vodstvene strukture, ki bodo znale postaviti visoke kriterije kakovosti in etičnosti obravnave.«

Kako boste rešili dolge čakalne vrste za nastanitev v domove starejših in na kakšen način boste uredili alternativne oblike, kot so skupnostne oblike bivanja, dnevni centri, pomoč na domu in začasne namestitve?
»Za pravilno razumevanje problematike čakalnih vrst v domovih bi bilo nujno najprej opraviti temeljito analizo realnosti aktualnih prošenj. Zgolj podatki, ki se uporabljajo zlasti ob medijski obravnavi te vsebine, se namreč pogosto neupravičeno zlorabljajo Izvajalci namreč izpostavljajo, da se pogosto, ko pozivajo čakajoče za sprejem v dom starostnikov, le ti odločajo, da še ni prišel čas za odhod v institucijo, a kljub temu vztrajajo, zahtevajo, da ostanejo na čakalni listi. Posledično so na vseh seznamih zavedeni kot čakajoči na sprejem. Tudi veljavni roki, do katerih se mora oseba odločiti, ali se bo v domu nastanila ali ne, niso postavljeni ustrezni. Tudi zato se proste zmogljivosti v domovih zasedajo počasneje, kakor bi se lahko.

SMC se zavzema za zagotovitev vseh oblik, ki jih navajate, saj le diverzifikacija oblik in izvajalcev lahko omogoča izvajanje oskrbe, ki bo skladno s potrebno intenziteto oskrbe in željami ter potrebami upravičencev.«

Kako boste zagotovili, da pomoči potrebni ne bodo v neenakopravnem položaju glede na to, kje bivajo?
»Eno izmed glavnih vodil stranke SMC je vzpostaviti sistem, ki je pravičen. Nujno je zagotoviti enotno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ter primerljive pravice za primerljive potrebe. Danes vemo, da temu ni tako. Nujno je doseči, da kraj bivanja oskrbovanca ne bo smel biti argument za to, da določenih storitev ne zmoremo, ne znamo ali ne želimo izvajati v nekem okolju. Večina starejših si kljub temu, da ne zmore več povsem samostojno skrbeti zase, želi ostati doma, ob pomoči, ki jo sistem nudi. To možnost jim bo SMC z novo sistemsko rešitvijo tudi omogočila.«

Kako boste rešili položaj neformalnih oskrbovalcev, ki za pomoči potrebne skrbijo v domačem okolju?
»Izvajalci neformalne oskrbe prevzemajo velik delež storitev na področju dolgotrajne oskrbe. Pogosto je njihovo delo neprepoznano, premalo cenjeno. Izvajalci so običajno že tako prezaposleni, tako v službenem času kot v svojih zasebnih življenjih in zato vse pogosteje izgorevajo. Medgeneracijska solidarnost, skrb staršev za otroke in otrok za starše, je potrebno spodbujati in krepiti, saj predstavlja temelj humane družbe. Izvajalcem neformalne oskrbe pa je nujno zagotoviti ustrezno podporo. Podporo, ki jih bo opolnomočila za izvajanje oskrbe in jih zaščitila pred prekomernimi obremenitvami in izgorevanjem.

Stranka SMC je stranka spodbujanja in krepitve znanja. Z znanjem bomo podprli tudi izvajalce neformalne oskrbe. Znanje oziroma ozaveščanje jim bo omogočilo izvajanje kakovostne in varne oskrbe ter zaščito lastnega zdravja. SMC se zavzema za to, da uporabnik lahko izbira med različnimi pravicami v dolgotrajni oskrbi; tako pravico do denarnega prejemka ali pravico do sofinanciranja storitev v instituciji ali na domu. Nujne so nove storitve, med katerimi bi na tem področju izpostavili potrebo po uvedbi storitve psihosocialne podpore – tako za uporabnike, kakor njihove svojce. Nujna je tudi uvedba možnosti nadomestne oskrbe v primerih, ko socialna mreža prevzame oskrbo osebe, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo. Prav tako moramo začeti krepiti storitve e-oskrbe, ki bodo lahko izboljšale kakovost in varnost življenja uporabnikov, ki bodo živeli v domačem okolju, obenem pa tudi pomembno razbremenile izvajalce neformalne oskrbe.«

Zapri