Stališče Skupnosti socialnih zavodov Slovenije o predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi

24.9.2020

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ocenjuje, da predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni razpravi, brez obsežnejših sprememb in dopolnitev ni primeren za sprejem. Skupnost sicer pozdravlja temeljna izhodišča predloga, vendar meni, da so nujno potrebni popravki zlasti na področju statusa izvajalcev dolgotrajne oskrbe, izvedbe prehoda v nov sistem dolgotrajne oskrbe ter pri zagotavljanju virov za njegovo uspešno vzpostavitev in delovanje. Predlog zakona in priloge zaznamujejo tudi nejasnosti, ki odpirajo možnost različnih interpretacij, pri uporabnikih pa lahko porajajo dvome in bojazni glede storitev, do katerih naj bi bili upravičeni. Skupnost socialnih zavodov Slovenije obžaluje dejstvo, da pripravljavec že med pripravo predloga tako pomembnega zakona, ki mora vsem prebivalkam in prebivalcem omogočiti kakovostno in dostojno življenje v starosti, ni zagotovil sodelovanja vseh deležnikov. Strokovna in zainteresirana javnost je tudi zato v javni razpravi podala številne pripombe, ki zahtevajo temeljit premislek. Skupnost predlaga podaljšanje roka javne razprave in pripravo dopolnjenega predloga z izvedbenimi in podzakonskimi akti, ki bo upošteval pripombe vseh deležnikov.

Povzetek nekaterih pripomb Skupnosti na predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi

Številni uporabniki ne bodo dosegli praga za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona s prilogami trenutnim in bodočim uporabnikom ne daje jasnih odgovorov, do katerih storitev bodo upravičeni in katere pogoje bodo morali zanje izpolniti. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ocenjuje, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, zaradi visokega vstopnega praga ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe. Prav tako do storitev dolgotrajne oskrbe ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu. Pomanjkljiva je tudi definicija standardne namestitve, saj iz določb zakona ne izhaja, da uporabnikom iz tega naslova ob namestitvi pripadajo tudi prehrana, čiščenje, pranje in vzdrževanje perila, tehnična oskrba, prevozi in druge storitve, ki so v obstoječem sistemu razumljene kot standardna namestitev.

Razgradnja obstoječe javne mreže. Predlog zakona predvideva ukinitev obstoječih socialnovarstvenih zavodov in uvedbo novih vrst izvajalcev dolgotrajne oskrbe. S tem bi prišlo do razgradnje javne mreže in vzpostavitve popolnoma novega sistema, ki bi izvajalce ločeval po zmogljivosti (številu postelj) in jih razvrščal pod pristojnost različnih odločevalcev. V predlagani ureditvi bi se uporabniki v primeru poslabšanja stanja in spremenjenih potreb morali preseliti k izvajalcu druge vrste, kar bi bilo zanje zelo stresno. Pri pripravi zakona je treba ohraniti dobre prakse, ki so se oblikovale skozi desetletja razvoja skrbi za starejše v Sloveniji, in poskrbeti tudi za psihosocialne potrebe starejših.

Dodatne administrativne obremenitve in predolg rok za uveljavljanje pravic. Predlog zakona po mnenju Skupnosti prav tako uvaja nepotrebne administrativne (birokratske) postopke in naloge, hkrati pa zaradi predolgega roka za uveljavljanje pravic uporabnikom ne omogoča hitrega dostopa do potrebnih storitev, ko jih ti najbolj potrebujejo.

Predlog zakona ne odpravlja dolžnosti otrok, da doplačujejo socialnovarstvene storitve za svoje starše. Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu, kjer so otroci kot preživninski zavezanci še vedno zakonsko obvezani doplačevati socialnovarstvene storitve za svoje starše, ki sami ne zmorejo več povsem poskrbeti zase ali pa tega sploh ne zmorejo več. To v družinah ustvarja negotovost in stiske, spodbuja družinske spore in povečuje tveganje za revščino, uporabnice in uporabnike pa odvrača od uporabe storitev, ki jih sicer nujno potrebujejo.

Brez sredstev za prepotrebne nove gradnje in modernizacijo obstoječih zmogljivosti. Predlog zakona ne predvideva zbiranja sredstev iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bi bila namenjena novim vlaganjem in vzdrževanju infrastrukture na področju dolgotrajne oskrbe. Prav tako ne predvideva drugih virov, ki bi služili temu namenu.

Drobljenje sredstev pri pomoči na domu. Predlog zakona ohranja obstoječ sistem pomoči na domu, hkrati pa vzpostavlja nov institut pomoči na domu znotraj dolgotrajne oskrbe. Skupnost se pridružuje mnenjem, da gre za neekonomično ureditev in drobljenje sredstev.

Problematika oseb z demenco in namestitev na varovanih oddelkih. Predlog zakona predvideva, da se postopek upravičenosti do dolgotrajne oskrbe začne z vlogo zavarovanca, kar lahko privede do neprijetnih zapletov pri osebah z demenco. Te namreč pogosto zanikajo svojo bolezen, ne želijo ukrepati, nimajo ustrezne diagnoze in postavljenega skrbnika. Po predlogu zakona pred zaključkom skrbniških postopkov na sodiščih, ki so lahko dolgotrajni, nihče drug zanje ne bi mogel podati vloge. Prav tako predlog ne ponuja odgovora na vprašanje, kdo bo poravnal stroške institucionalne namestitve oseb, ki so po sklepu sodišča že nameščene oziroma bodo nameščene na varovani oddelek brez privolitve in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev storitev dolgotrajne oskrbe.

Podrobneje so bistvene pripombe na predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je skupščina Skupnosti socialnih zavodov Slovenije sprejela na izredni seji 21. septembra 2020, predstavljene tukaj