Srečanje Aktiva socialnih delavcev

16.6.2016

V dneh 2. in 3. junija 2016 je v Hotelu Convent v Ankaranu potekalo strokovno srečanje Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije z naslovom »Sodobni koncepti dela v Domovih«.

Strokovnega srečanja se je udeležilo 106 socialnih delavk in socialnih delavcev iz različnih socialno varstvenih zavodov iz vse Slovenije, ki so zaposleni na področju oskrbe starih ljudi in odraslih ljudi s posebnimi potrebami.

Namen srečanja je bil osvetliti teme, ki so pomembne za strokovno delo in o katerih želijo udeleženci razpravljati, saj so jih izpostavili na sestankih v posameznih regijah. Izbrane teme so bile vsebinsko zelo različne, a vendar zanimive, aktualne in uporabne pri delu. Po uvodnih pozdravih predsednice aktiva socialnih delavcev in predsednika upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, gospoda Zorana Hoblaja nam je namestnik varuhinje človekovih pravic, gospod Tone Dolčič spregovoril o pravicah v institucionalnem varstvu ter podal ugotovitve Varuha človekovih pravic o stanju, ki ga vidijo na terenu, ko obiskujejo socialno varstvene ustanove. Ugotovitve z nadzorov pri izvajanju socialno varstvenih storitev varstva starejših in varstva odraslih sta nam podali socialni inšpektorici, gospa Tatjana Arnšek in gospa Sonja Božič Testen.

Osrednja tema strokovnega srečanja pa je bila individualizirana oskrba v socialno varstvenih zavodih. Za uspeh individualizirane oskrbe, ki se odraža v realizaciji zastavljenih ciljev, je potrebno dobro razumevanje problematike, dober in zaupen odnos med načrtovalcem ter uporabnikom individualnega (osebnega) načrta, skrbno načrtovanje in razčlenitev ciljev. Vsak strokovni delavec se zaveda, kako pomembno je individualno (osebno) načrtovanje, pa vendar imamo v praksi nemalokrat pri tem ogromno težav. V prvem delu smo se tega področja lotili s teoretičnega vidika, skupaj z izr. prof. dr. Jano Mali in as. dr. Petro Videmšek s Fakultete za socialno delo, Univerze v Ljubljani, v drugem delu pa smo izvedli delavnici. Dotaknili smo se tudi pomena načrtovanja individualiziranih storitev, ki jih bomo v prihodnje morali zagotavljati v skupnosti.

Izvedli smo volitve za predsednika aktiva socialnih delavcev, kjer je bil novi mandat podeljen stari-novi predsednici.

Predstavljene so bile tri različne dobre prakse. Nov koncept dela v Domu starejših občanov Krško so predstavile Ani Nuša Masnik, Vanja Resnik in Mihaela Kučič. Beti Prtenjak iz Doma starejših Šentjur nam je predstavila dodane vrednosti na področju dela z ljudmi z demenco in gospodinjske skupine v Domu Tisje nam je predstavila Leonida Razpotnik.

Drugi dan je bil posvečen retoriki in komunikaciji, ki smo ga preživeli v družbi s Polono Požgan. »Govorništvo ni nekaj, kar bi bilo človeku dano, temveč nekaj, česar se lahko naučimo«. Polona Požgan je s svojim pristopom navdušila udeležence. Znanja in spretnosti, ki smo se jih naučili, nam bodo pomagali, še posebno v kritičnih in konfliktnih situacijah, ki jih imamo pri svojem delu.

Na zaključku dvodnevnega strokovnega srečanja smo se dogovorili in enotno sprejeli naslednje sklepe:

  1. Socialni delavci v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih potrebujemo podporo Socialne zbornice Slovenije, kot osrednjega strokovnega združenja, ki podpira avtonomijo socialne stroke, njene specifične usmerjenosti in razvoja. Socialno delo je osrednja stroka socialnega varstva in bi zato morala imeti tovrstno podporo. V socialno varstvenih zavodih delo pogosto potrebuje podporo od zunaj, da lahko uresničuje osnovno poslanstvo. Na tem mestu je podpora Socialne zbornice Slovenije nujna.
  2. Podpora socialnim delavcem v domovih za starejše in posebno socialno varstvenih zavodih pri uresničevanju izvajanja metode individualnega (osebnega) načrtovanja in izvajanja storitev je možna s strani Socialne zbornice Slovenije, Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, regijskih aktivov, Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije, Fakultete za socialno delo,…
  3. Strokovni delavci v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih potrebujemo bistveno več časa za strokovno delo, še posebej za kvalitetno izdelavo individualnih (osebnih) načrtov.
  4. Potrebno je raziskati vlogo prostovoljcev, ki prihajajo v domove za starejše in posebne socialno varstvene zavode, pri zapisovanju individualnih (osebnih) načrtov, vlogo stanovalcev pri zapisovanju življenjske zgodbe ipd.
  5. Primeri dobre prakse, ki smo jim bili priča na strokovnem srečanju, kažejo, da za razvoj oskrbe starih ljudi in odraslih s posebnimi potrebami potrebujemo še večjo podporo pri izvajanju različnih pilotnih projektov.

mag. Vesna ŠIPLIČ HORVAT
Predsednica Aktiva socialnih delavcev

Zapri