Splošno o posebnih zavodih

Osnovna dejavnost

Osnovno poslanstvo posebnih socialnovarstvenih zavodov je izvajanje institucionalnega varstva za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju, odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter gibalno in senzorno ovirane odrasle osebe, ki zaradi specifičnih okoliščin ne zmorejo živeti v domačem okolju. Institucionalno varstvo nadomešča ali dopolnjuje funkcije doma in lastne družine ter tako zajema bivanje, organizirano prehrano, varstvo in zdravstveno varstvo.

Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji na voljo 2375 mest za posebne skupine odraslih:

  • 2233 mest v javnih domovih in
  • 142 mest v domovih, ki delujejo na podlagi dodeljene koncesije.

Kdo je upravičen do storitev?

Do storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih so upravičeni državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujci z dovoljenjem za stalno bivanje. Sprejem, premestitev oziroma odpust iz zavoda poteka v soglasju z upravičenci ali njihovimi zastopniki in domovi. Za sprejem je pomembna odločba pristojnega organa oziroma izvedensko mnenje pristojne komisije, izdano v postopku uveljavljanja pravic po drugih predpisih, saj so do socialnovarstvenih storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih upravičene:

  • odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
  • odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
  • odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in s senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
  • osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.

Ob sprejemu v oskrbo stanovalec ali njegov zastopnik in dom skleneta dogovor, v katerem določita obseg in vrsto storitev oskrbe ter posebnosti pri izvajanju.

Plačilo storitev?

Storitve institucionalnega varstva se za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami in motnjami v gibanju (odrasli s posebnimi potrebami) določijo kot naslednje kategorije oskrbe:

  • oskrba I za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,
  • oskrba II za odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,
  • oskrba III za odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,
  • oskrba IV za odrasle s težko motnjo v duševnem razvoju,
  • oskrba V za odrasle osebe z več motnjami (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in s senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave),
  • oskrba VI za odrasle osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja.

Storitve oskrbe plačujejo stanovalci sami ali s pomočjo svojcev ali drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v domovih pa stanovalcem zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cene so oblikovane na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, sprejme jih svet zavoda, soglasje k njim pa da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Povezava do najvišje odobrenih cen v posebnih socialno varstvenih zavodih s soglasjem MDDSZ: KLIK

Cena oskrbnega dne je odvisna od:

  • zdravstvenega stanja stanovalca,
  • vrste nastanitve (balkon, ločene sanitarije in kopalnica, enoposteljna soba ipd.),
  • dodatnih storitev (dietna prehrana, uporaba lastnega hladilnika ipd.).

Ob najavljeni odsotnosti se cena oskrbnega dne zmanjša za stroške prehrane odsotnega dne.

Storitve v posebnih domovih


Osnovne storitve, ki jih morajo posebni socialnovarstveni zavodi zagotavljati, obsegajo:

  • bivanje oziroma namestitev v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah;
  • vzdrževanje prostorov in perila;
  • organizirano in zdravstvenemu stanju primerno prehrano ter tehnično oskrbo;
  • osebno pomoč, socialno oskrbo ter varstvo;
  • zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo;
  • osnovno zdravstveno in specialistično konziliarno dejavnost, ki jo v domovih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki;
  • posebne oblike varstva, ki so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dopustna navzgor zaradi boljših (nadstandardnih) bivalnih pogojev, odstopanja navzdol pa zaradi bivalnih pogojev, ki so nižji od standardnih. Omenjena odstopanja vplivajo na višino cene oskrbe.

Dodatne dejavnosti posebnih domov lahko obsegajo:

  • različne dodatne oskrbne ali druge storitve za stanovalce zavodov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije oskrbe,
  • dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma ter vključuje oskrbne in zdravstvene storitve,
  • zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege ter drugih oblik pomoči posamezniku in družini na domu,
  • sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih posebnim skupinam zunaj zavoda,
  • opravljanje drugih storitev za posebne skupine odraslih v njihovem domačem okolju.

Cene storitev teh dejavnosti določajo organi upravljanja zavodov. Posebni socialnovarstveni zavodi lahko v skladu z Zakonom o zavodih opravljajo tudi tako imenovano gospodarsko dejavnost, pridobljena sredstva pa namenjajo za izboljševanje pogojev za izvajanje svoje osnovne dejavnosti.

Nadzor in pritožbene poti

Nadzor dejavnosti posebnega doma opravljajo:

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
  • Ministrstvo za zdravje,
  • Socialna inšpekcija,
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • Računsko sodišče.

Posebni domovi morajo imeti zagotovljeno tudi notranjo in zunanjo revizijo poslovanja.

Kje se pritožiti?

Skupnost socialnih zavodov ne opravlja funkcij upravljanja in nadzora domov. V primeru nezadovoljstva z delom ali s storitvijo se stanovalci ali svojci lahko obrnejo na strokovnega delavca v domu. Če se nesporazuma z razgovorom ne odpravi, se stanovalci ali svojci lahko pritožijo vodstvu doma. Če takšno postopanje ne prinese želenih rezultatov, lahko stanovalci in svojci izkoristijo formalne pritožbene poti. Postopanje v primeru pritožbe je objavljeno na dostopnem in vidnem mestu v domu, navadno na oglasnih deskah.

Formalne pritožbene poti so odvisne od tega, ali gre za težavo v zvezi s socialno dejavnostjo (oskrba, socialna oskrba) ali z zdravstveno dejavnostjo (zdravstvena nega in rehabilitacija).

Nezadovoljstvo z izvajanjem socialnovarstvenih storitev:

  • ugovor zoper delo strokovnega delavca (na svet zavoda oziroma Socialno zbornico Slovenije, če je izvajalec zasebnik);
  • če gre za upravni postopek (tedaj izvajalec izda sklep ali odločbo), med postopkom izvajanje nadzoruje upravna inšpekcija, po izdaji sklepa ali odločbe pa lahko stanovalci ali svojci sledijo pravnim postopkom, navedenim v pravnem pouku sklepa ali odločbe;
  • v primeru izkoriščenja zgoraj navedenih možnosti se lahko pri Socialni inšpekciji vloži predlog za uvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora, če izvajalec ravna v nasprotju s predpisi in ne opravlja določenih nalog. Pred tem korakom priporočamo ogled pogostih vprašanj in odgovorov, ki jih je pripravila Socialna inšpekcija na svoji spletni strani (Socialna inšpekcija);
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so mu kršene človekove pravice, lahko vloži pisno pobudo Varuhu človekovih pravic RS (spletna stran Varuha za človekove pravice RS);
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so mu kršene pravice na področju varovanja osebnih podatkov, lahko prijavi kršitev pri Informacijskem pooblaščencu RS (spletna stran Informacijskega pooblaščenca RS);
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da delavci kršijo etična načela, lahko o kršitvi obvesti Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije (spletna stran Častnega razsodišča Socialne zbornice Slovenije).

Nezadovoljstvo z izvajanjem zdravstvenih storitev:

  • pritožba vodji zdravstveno-negovalne službe v domu in/ali vodstvu doma,
  • pritožba zastopniku pacientovih pravic iz vaše regije,
  • pritožba nad izvajanjem zdravstvenih storitev na Ministrstvo za zdravje.