Splošno o domovih za starejše

Osnovna dejavnost

Osnovno poslanstvo domov je izvajanje institucionalnega varstva za starejše. Institucionalno varstvo starejših je namenjeno odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi tako nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva. Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji na voljo 21.723 mest v 59 javnih zavodih in 46 izvajalcih s koncesijo. Od tega je v:

  • javnih domovih za starejše 13.382 mest,
  • zasebnih domovih za starejše 6.043 mest,
  • posebnih zavodih za odrasle 2.298 mest.

Kdo je upravičen do storitev?

Do storitev v domu so upravičeni državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujci z dovoljenjem za stalno bivanje. Sprejem, premestitev oziroma odpust iz doma poteka v soglasju z oskrbovanci ali njihovimi zastopniki in domovi. Ob sprejemu v oskrbo stanovalec ali njegov zastopnik in dom skleneta dogovor, v katerem določita obseg in vrsto storitev oskrbe ter posebnosti pri izvajanju le-te.

Plačilo storitev?

Storitve oskrbe plačujejo stanovalci sami ali s pomočjo svojcev ali drugih zavezancev in občin. Zdravstvene storitve v domovih stanovalcem zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Cene oskrbe so oblikovane na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, sprejme jih svet zavoda, soglasje k njim pa da resorno ministrstvo. Cena oskrbnega dne je odvisna od:

  • potreb stanovalca,
  • vrste nastanitve (balkon, ločene sanitarije in kopalnica, enoposteljna soba ipd.),
  • dodatnih storitev (dietna prehrana, uporaba lastnega hladilnika ipd.)

Povezava do cen v domovih za starejše: KLIK
Povezava do povprečnih cen: KLIK
Povezava do Skupnih osnov dogovora za izvajanje programa: KLIK

Če je oseba napotena na bolnišnično zdravljenje, je napovedano odsotna ali napotena na zdraviliško zdravljenje, se cena oskrbnega dne zniža le za strošek prehrane. Stanovalci in njihovi svojci oziroma drugi zavezanci lahko zaprosijo za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva, vlogo za to pa pri pristojnem centru za socialno delo odda vsak zavezanec posebej. Center za socialno delo izda odločbo o višini oprostitve plačila.

Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko stanovalci oddajo tudi vlogo za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo.

Kategorije oskrbe

Navedene kategorije oskrbe v domu se razlikujejo glede na zdravstveno stanje in posledično potrebo po pomoči in nadzoru:

  • oskrba I za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
  • oskrba II za osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči,
  • oskrba III za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:
    a. za osebe, ki potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
    b. za najtežje prizadete osebe,
  • oskrba IV za osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor (oskrba oseb z demenco).


Storitve v domovih

Osnovne storitve, ki jih morajo domovi zagotavljati, obsegajo:

  • bivanje oziroma namestitev v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah;
  • vzdrževanje prostorov in perila;
  • organizirano in zdravstvenemu stanju primerno prehrano ter tehnično oskrbo;
  • osebno pomoč, socialno oskrbo ter varstvo;
  • zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo;
  • osnovno zdravstveno in specialistično konziliarno dejavnost, ki jo v domovih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki.

Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dopustna navzgor zaradi boljših (nadstandardnih) bivalnih pogojev, odstopanja navzdol pa zaradi bivalnih pogojev, ki so nižji od standardnih. Omenjena odstopanja vplivajo na višino cene oskrbe.

Dodatne dejavnosti domov lahko obsegajo:

  • različne dodatne oskrbne ali druge storitve za stanovalce domov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije oskrbe,
  • dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma ter vključuje oskrbne in zdravstvene storitve,
  • oskrbne in zdravstvene storitve za stanovalce oskrbovanih stanovanj,
  • zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege ter drugih oblik pomoči posamezniku in družini na domu,
  • storitve socialnega servisa na domu za starejše oziroma druge, ki takšno pomoč potrebujejo,
  • sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih starejšim ljudem zunaj doma,
  • opravljanje drugih storitev za starejše v njihovem domačem okolju.

Cene storitev teh dejavnosti določajo organi upravljanja domov. Domovi lahko skladno z Zakonom o zavodih opravljajo tudi gospodarsko dejavnost, pridobljena sredstva pa namenjajo za izboljševanje pogojev za izvajanje svoje osnovne dejavnosti.


Nadzor in pritožbene poti

Nadzor dejavnosti institucionalnega varstva starejših opravljajo:

  • Ministrstvo za solidarno prihodnost,
  • Ministrstvo za zdravje,
  • Socialna inšpekcija,
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • Računsko sodišče.

Domovi morajo imeti zagotovljeno tudi notranjo in zunanjo revizijo poslovanja.

Kje se pritožiti?

Skupnost socialnih zavodov ne opravlja funkcij upravljanja in nadzora domov. V primeru nezadovoljstva z delom ali s storitvijo se stanovalci ali svojci lahko obrnejo na strokovnega delavca v domu. Če se nesporazuma z razgovorom ne odpravi, se stanovalci ali svojci lahko pritožijo vodstvu doma. Če takšno postopanje ne prinese želenih rezultatov, lahko stanovalci in svojci izkoristijo formalne pritožbene poti.

Postopanje v primeru pritožbe je objavljeno na dostopnem in vidnem mestu v domu, navadno na oglasnih deskah.

Formalne pritožbene poti so odvisne od tega, ali gre za težavo v zvezi s socialno dejavnostjo (oskrba, socialna oskrba) ali z zdravstveno dejavnostjo (zdravstvena nega in rehabilitacija).

Nezadovoljstvo z izvajanjem socialnovarstvenih storitev:

  • ugovor zoper delo strokovnega delavca (na svet zavoda oziroma Socialno zbornico Slovenije, če je izvajalec zasebnik);
  • če gre za upravni postopek (tedaj izvajalec izda sklep ali odločbo), med postopkom izvajanje nadzoruje upravna inšpekcija, po izdaji sklepa ali odločbe pa lahko stanovalci ali svojci sledijo pravnim postopkom, navedenim v pravnem pouku sklepa ali odločbe;
  • v primeru izkoriščenja zgoraj navedenih možnosti se lahko pri Socialni inšpekciji vloži predlog za uvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora, če izvajalec ravna v nasprotju s predpisi in ne opravlja določenih nalog. Pred tem korakom priporočamo ogled pogostih vprašanj in odgovorov, ki jih je pripravila Socialna inšpekcija na svoji spletni strani;
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so mu kršene človekove pravice, lahko vloži pisno pobudo Varuhu človekovih pravic RS (http://www.varuh-rs.si/);
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so mu kršene pravice na področju varovanja osebnih podatkov, lahko prijavi kršitev pri Informacijskem pooblaščencu RS (https://www.ip-rs.si/);
  • če stanovalec ali njegov zakoniti zastopnik meni, da delavci kršijo etična načela, lahko o kršitvi obvesti Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije (https://www.szslo.si/castno-razsodisce).

Nezadovoljstvo z izvajanjem zdravstvenih storitev:

  • pritožba vodji zdravstveno-negovalne službe v domu in/ali vodstvu doma,
  • pritožba zastopniku pacientovih pravic iz vaše regije,
  • pritožba nad izvajanjem zdravstvenih storitev na Ministrstvo za zdravje.

Zapri