Splošno o domovih in posebnih zavodih

Število domov in mest v domovih

Konec leta 2015 je bilo v Sloveniji na voljo 20.537 mest v 99 domovih in posebnih zavodih. Od tega je v:

- javnih domovih za starejše 13.165 mest v  54 zavodih,
- zasebnih domovih za starejše 5010 mest pri 40 izvajalcih s koncesijo,
- posebnih zavodih za odrasle 2.362 mest v 5 zavodih.

Pri izvajalcih institucionalnega varstva za starejše z dovoljenjem za delo je na voljo 161 mest pri 2 izvajalcih.

Osnovna dejavnost

Osnovna dejavnost domov je izvajanje institucionalnega varstva za starejše. Zakon o socialnem varstvu jo uvršča v javno službo ter opredeljuje kot obliko socialnovarstvene storitve, ki je namenjena odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov ne morejo živeti doma.

Institucionalno varstvo po zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti bivanje, organizirana prehrana, varstvo ter zdravstveno varstvo.

Kdo je upravičen do storitev?

Do storitev v domovih so po zakonu upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje. O sprejemu, premestitvi oziroma odpustu iz doma odločajo domovi v soglasju z oskrbovanci ali njihovimi zastopniki.

Ob namestitvi oziroma sprejemu v oskrbo stanovalec in dom sprejmeta dogovor, v katerem opredelita obseg in vrsto oziroma ustrezno kategorijo storitev oskrbe ter posebnosti pri izvajanju teh storitev.

Cene storitev v domovih

Storitve oskrbe plačujejo stanovalci sami oziroma s pomočjo svojcev ter občin. Cene oskrbe morajo biti oblikovane v skladu s predpisano metodologijo, sprejemajo pa jih pristojni organi upravljanja domov, ki morajo k tem cenam pridobiti tudi soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Zdravstvene storitve v domovih so stanovalcem zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cene teh storitev pa so določene v vsakoletni pogodbi doma z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je tudi plačnik teh storitev.

Storitve v domovih

Osnovne storitve, ki jih morajo domovi zagotavljati, obsegajo:

• bivanje oziroma namestitev v eno-, dvo- ali več posteljnih sobah;
• vzdrževanje prostorov in perila;
• organizirano in zdravstvenemu stanju primerno prehrano ter tehnično oskrbo;
• osebno pomoč, socialno oskrbo ter varstvo;
• zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo;
• osnovno zdravstveno in specialistično konziliarno dejavnost, ki jo v domovih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki.

Vse storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dopustna navzgor zaradi boljših (nadstandardnih) bivalnih pogojev, odstopanja navzdol pa zaradi bivalnih pogojev, ki so nižji od standardnih. Omenjena odstopanja seveda vplivajo tudi na višino cene oskrbe.

Dodatne dejavnosti domov lahko obsegajo:

• različne dodatne oskrbne ali druge storitve za stanovalce domov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije oskrbe;
• dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma in vključuje oskrbne in zdravstvene storitve;
• oskrbne in zdravstvene storitve za stanovalce oskrbovanih stanovanj;
• zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege ter drugih oblik pomoči posamezniku in družini na domu; 
• storitve socialnega servisa na domu za starejše oziroma druge, ki takšno pomoč potrebujejo;
• sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih starejšim ljudem zunaj doma;
• opravljanje drugih storitev za starejše v njihovem domačem okolju.

Cene storitev tega dela dejavnosti določajo organi upravljanja domov. Domovi lahko po zakonu opravljajo tudi tako imenovane tržne dejavnosti, pridobljena sredstva pa namenjajo za izboljševanje pogojev za izvajanje svoje osnovne dejavnosti.

Dejavnost domov spremljajo in nadzirajo:

• ministrstvi, pristojni za področji socialnega in zdravstvenega varstva (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje);
• Socialna inšpekcija;
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
• Računsko sodišče.

Domovi pa morajo imeti zagotovljeno tudi notranjo in zunanjo revizijo poslovanja.

Pritožbe v zvezi z izvajanjem dejavnosti je mogoče urejati prek pristojnih organov domov in ministrstva, odgovornega za socialne zadeve.
 
Domovi si prizadevajo svojim stanovalcem zagotoviti čim bolj kvalitetno in strokovno ustrezno oskrbo, nego in pomoč ter življenje v takšnih okvirih, kot jih dopuščata njihova visoka starost in zdravstveno stanje. Domovi želijo biti tudi čim bolj odprte ustanove, ki se povezujejo z ožjim in širšim družbenim okoljem.