SPOROČILO ZA JAVNOST
• Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja na vse večje stiske, s katerimi se soočajo starostniki in njihovi svojci pri zagotavljanju potrebne pomoči in oskrbe.
• Pri sistemski ureditvi skrbi za starejše oziroma dolgotrajne oskrbe je treba najprej odgovoriti na vprašanje dodatnih virov financiranja.
LJUBLJANA, 25. maj 2017 – Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, je danes organizirala okroglo mizo Skrb za starejše v Sloveniji: smo (še) socialna država?. Na dogodku so bile predstavljene težave, s katerimi se soočajo starostniki in njihovi svojci pri dostopu do potrebne pomoči in oskrbe za varno in dostojno starost. Udeleženci so prav tako razpravljali, kaj v luči staranja prebivalstva čaka prihodnje generacije starostnikov, če po skoraj 20 letih obljub ne bomo celovito uredili področja dolgotrajne oskrbe.
Vse večji delež plačil iz lastnega žepa
»V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije že skoraj dve desetletji pozivamo k sistemski ureditvi področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, vendar do sedaj neuspešno. Žalostna posledica neuresničenih obljub je, da so danes starostniki prepuščeni sami sebi oziroma svojcem. Številni zato ostajajo brez potrebne pomoči iz zelo preprostega razloga: ker si je ne zmorejo privoščiti,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Na drugi strani številni, ki so še mlajši in še nimajo osebne izkušnje s skrbjo za svoje starše, pogosto zmotno predpostavljajo, da bo zanje že nekako poskrbela socialna država, če in ko bo potrebno. Dejstvo je, da temu danes ni več tako in da smo bremena starosti v povsem nesprejemljivi meri prevalili na ljudi same oziroma njihove svojce.«
Po podatkih, ki jih v okviru javnih pooblastil zbira Skupnost socialnih zavodov Slovenije, vztrajno narašča delež stanovalcev, ki si oskrbnino za bivanje v domu za starejše plačujejo sami ali pa zanjo doplačujejo svojci. Zaradi naraščajočega deleža plačil iz lastnega žepa številni starostniki ostajajo brez potrebne oskrbe in pomoči.
»Boleče se je postavljati v kožo naših stanovalcev, ko vidiš, da jim lastni prihodki vse pogosteje ne zadostujejo več. Mnogokrat zmanjka že za najbolj osnovno raven oskrbe in postanejo breme svojih otrok in drugih svojcev, čeprav so, recimo, delali polno delovno dobo in so bili vajeni poskrbeti sami zase. To so lahko zelo neprijetne zgodbe. Na tem področju nismo več socialna država,« je povedal Dragan Žohar, direktor in lastnik Špesovega Doma Vojnik.
Slabše zdravstveno stanje, večji račun za pomoč in oskrbo
Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako opozarja na drugo veliko slabost trenutnega sistema skrbi za starejše v Sloveniji, to je dejstva, da je starostnik, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti in drugih vzrokov odvisen od pomoči drugih, postavljen pred dejstvo, da si mora veliko večino teh storitev kriti sam oziroma s pomočjo svojcev.
»Da si mora starostnik, za katerega zdravstvo ne vidi več možnosti za izboljšanje stanja, je pa odvisen od tuje pomoči, sam kriti stroške le-te, je povsem neskladno z idejo socialne države,« poudarja Jaka Bizjak. »Višina stroškov je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika in njegovih potreb. Mnogi jih ne zmorejo in če se bo takšno stanje nadaljevalo, lahko pričakujemo, da bodo po ulicah tavali ljudje z demenco in bodo vse številnejši primeri, ko bodo obnemogli starostniki prepuščeni sami sebi.«
Prav tako je problem, da domovi prevzemajo vlogo negovalnih bolnišnic, ki za svojo dejavnost od ZZZS-ja dobijo bistveno večje plačilo kot domovi. »Sprejemamo starostnike v vse slabšem zdravstvenem stanju, kjer osnovna oskrba ni več dovolj in potrebujejo zahtevnejše (in s tem dražje) oblike pomoči, vključno z rehabilitacijo in s fizioterapijo. V zadnjih letih ugotavljamo, da se za domsko varstvo odloča vse manj samostojnih in sorazmerno zdravih stanovalcev, saj je v mnogih primerih njihova pokojnina edini ali dobrodošel dodatni finančni vir družin, v katerih živijo. Tako se vrtimo v začaranem krogu,« je povedala Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Z obstoječimi sredstvi problemov ne bo mogoče rešiti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije kot združenje izvajalcev skrbi za starejše pozdravlja dejavnosti Ministrstva za zdravje, ki je napovedalo pripravo zakonodaje, ki naj bi uredila področje dolgotrajne oskrbe, vendar pri tem poudarja, da brez dogovora, kako zagotoviti ustrezno financiranje, nastalega položaja ne bo mogoče rešiti.
»Zaradi staranja prebivalstva bodo problemi na tem področju samo še večji. Potrebujemo takojšnje ukrepanje, pri čemer poudarjamo, da mora vsaka rešitev in vsak zakonski predlog naprej odgovoriti na glavni izziv, to je problem financiranja in solidarnosti. Z obstoječimi sredstvi že danes ne moremo zadovoljiti vedno večjih potreb. Če vemo, da povprečna cena institucionalnega varstva v Evropi dosega približno 3-kratnik povprečne pokojnine, je jasno, da brez dodatnih virov financiranja ne bomo zmogli,« zaključuje Jaka Bizjak.
Na današnji okrogli mizi, ki je potekala v Ljubljani pod naslovom Skrb za starejše v Sloveniji: smo (še) socialna država?, so sodelovali tudi Tatjana Buzeti, generalna direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo pri Ministrstvu za zdravje, mag. Davor Dominkuš z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Miroslav Kolenko, stanovalec v domu za starejše v Slovenski Bistrici, in izr. prof. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
O Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev.
