Strokovno delo socialnih delavk in delavcev je že vrsto let prežeto s fenomenom demence.
Na potrebe ljudi z demenco in sorodnikov se odzivamo z raziskovanjem in oblikovanjem inovativnih načinov reševanja njihovih stisk in težav, uvajanjem sprememb postopkov dela in oblik oskrbe, pri tem pa sledimo sodobnim smernicam oskrbe ljudi z demenco. Zavedamo se, da je potrebno socialno delo na tem področju še razvijati, dograjevati in bolj prilagoditi potrebam ljudi z demenco. Naše delo je neposredno vezano tudi na zagotavljanje pomoči sorodnikom in drugim članom socialne mreže človeka z demenco, saj so socialne razsežnosti demence številne. Neposredno smo vključeni tudi v spreminjanje odnosa do demence v družbi in zagotavljanje takšnih življenjskih pogojev, ki ljudem z demenco omogočajo spoštovanja vredno življenje. Pri tem potrebujemo tudi strateške usmeritve države.
Strokovno srečanje je bilo namenjeno predstavitvi Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 in odstiranju vloge socialnega dela pri uresničevanju strategije. Pri tem smo izhajali iz primerov dobrih praks (predstavitev Centra za krepitev spomina Celje Doma ob Savinji Celje, organiziranih oblike pomoči svojcem, ki v domačem okolju skrbijo za svojca z demenco Doma Danice Vogrinec Maribor, osebnega pristopa k družini, ki se sooča z demenco Centra starejših Zimzelen Topolšica, projekta Izhodišča za celostno oskrbo stanovalcev z demenco v Domu Petra Uzarja Tržič). Da bi slednje uspešno nadaljevali, smo oblikovali predloge in načrte za bodoče delo na področju socialnega dela v domovih starejših občanov, centrov za socialno delo, na področju socialne oskrbe na domu in socialnega dela v zdravstvu.
Strokovnega srečanja z naslovom »Zagotavljanje celostne oskrbe za ljudi z demenco in pomoči njihovim sorodnikom«, ki je potekalo v Ljubljani 22. novembra 2016, se je udeležilo 140 socialnih delavk in delavcev, zaposlenih na področju oskrbe starih ljudi iz vladnega in nevladnega sektorja socialnega varstva (domov za stare, centrov za socialno delo, zavodov in služb za oskrbo na domu), socialne delavke zaposlene v bolnišnicah, drugi člani Gerontološkega društva in študentje Fakultete za socialno delo v Ljubljani.
Na podlagi programa, ki je vseboval predstavitev Strategije za obvladovanje demence, okroglo mizo, s sedmimi sodelujočimi strokovnjaki, s predstavitvijo zgodb sorodnikov ljudi z demenco in štirimi predstavitvami dobrih praks, smo sprejeli naslednje sklepe:
- Pri oskrbi na domu za ljudi z demenco je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje, saj v številnih krajih čakalne vrste onemogočajo takojšnjo pomoč ljudem z demenco. Potrebno je vzpostaviti koordinacijo, ki bo omogočala učinkovito informiranje, pregledno ponudbo in razvoj takšne pomoči, ki ustrezno odgovarja na potrebe ljudi. Pomoč na domu se mora razviti v pomoč, ki bo bolj fleksibilno odgovarjala na potrebe ljudi z demenco in njihovih sorodnikov, za to pa potrebujemo predvsem sistemske spremembe obstoječe pomoči na domu.
- Čim prej bi bilo potrebno vzpostaviti multidisciplinarne regijske centre in mobilne time.
- Potrebno je vzpostaviti varne točke za ljudi z demenco v večjih in manjših krajih po Sloveniji.
- Pripraviti je potrebno načrt širitve javne mreže socialno varstvenih zavodov za osebe z demenco, ki naj zajema tudi ustrezno namestitev mlajših oseb z demenco.
- Zakon o duševnem zdravju ni primeren za obravnavo oseb z demenco. Zato je potrebno poiskati ustrezne rešitve, ki bodo osebam z demenco zagotovile pravno varnost, obenem pa izvajalcem socialnega varstva omogočila delo z njimi.
- Potrebujemo znanje za življenje z demenco, ne zgolj ukrepe za obvladovanje demence.
Jana MALI
Vodja Socialne sekcije Gerontološkega društva Slovenije
Vesna ŠIPLIČ HORVAT
Predsednica aktiva socialnih delavcev pri
Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
