Sestanek s predstavniki MDDSZ-ja o delovanju zavodov med epidemijo in reševanju odprtih vprašanj

20.5.2021

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je na sestanku, ki je potekal 12. 5. 2021, predstavnikom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavila delovanje socialnovarstvenih zavodov med epidemijo ter predloge za učinkovitejše reševanje odprtih vprašanj na področju skrbi za starejše in posebnih skupin odraslih. Hkrati so predstavniki ministrstva predstavili načrte za krepitev javne mreže institucionalnega varstva z modernizacijo obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti.

Okužbe stanovalcev
Do 9. maja 2021 so bile po podatkih NIJZ (EPIDSO) potrjene okužbe s koronavirusom pri 11.933 stanovalcih (55,9 %) in pri 4986 zaposlenih (40,58 %). V bolnišnici je v drugem valu umrlo 860 okuženih stanovalcev, pri izvajalcih pa 964. V prvem valu epidemije je umrlo 93 stanovalcev, okuženih s koronavirusom. Skupaj je umrlo 1917 oziroma 15,6 odstotka vseh okuženih stanovalcev.

Hospitalizacije okuženih stanovalcev
Po podatkih ankete med izvajalci, ki jo je Skupnost opravila v začetku aprila 2021, je bilo med 20 in 30 odstotkov okuženih stanovalcev v obdobju prebolevanja koronavirusne bolezni 19 uvrščenih v zdravstveno nego IV. kategorije.

Zgolj dva odstotka okuženih stanovalcev sta bila hospitalizirana zaradi umika iz doma za starejše. V bolnišnici so v povprečju ostali štiri dni. 15 odstotkov okuženih stanovalcev je bilo hospitaliziranih zaradi zdravljenja, ti stanovalci pa so ostali v bolnišnici v povprečju devet dni.

Navedeni podatki kažejo, da je do umika okuženih stanovalcev v bolnišnice prišlo izredno redko. Prav tako je mogoče sklepati, da je bilo na domove pogosto preneseno breme skrbi in zdravljenja za okužene stanovalce, čeprav so registrirani le kot izvajalci zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Domovi so stanovalce z najzahtevnejšimi zdravstvenimi težavami skladno z veljavnimi merili uvrščali v zdravstveno nego IV ter posledično izvajali aktivnosti in postopke vezane na zdravljenje (zdravljenje s kisikom in različnimi antibiotiki, zdravljenje z infuzijami …), za kar pa v večini primerov nimajo zadostnih virov.

Rdeče cone
77 odstotkov izvajalcev je uporabljalo rdeče cone v domu, 22 odstotkov jih je vzpostavilo notranjo in zunanjo rdečo cono, manj kot dva odstotka pa zgolj zunanjo rdečo cono. Največ, kar 90 odstotkov izvajalcev, je rdečo cono uporabljajo v novembru in decembru 2020.

Zunanji sodelavci in dodatne zaposlitve
Pri izvajalcih, ki so sodelovali v anketi, so zunanji sodelavci v 12 mesecih skupno opravili 54.008,25 delovne ure. Pri posameznem izvajalcu so zunanji sodelavci v povprečju torej mesečno opravili delovne ure, enakovredne 0,4 zaposlenega za polni delovni čas. Kar 27 odstotkov zunanje pomoči so zagotovili zunanji sodelavci, ki so na pomoč priskočili iz drugih domov za starejše.

Na podlagi Uredbe o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev so izvajalci dodatno zaposlili 516 delavcev, 33 javnih delavcev in več kot 10 študentov oziroma v povprečju devet dodatnih oseb na izvajalca.

Upravljanje in vodenje socialnovarstvenih zavodov
Skupnost je na sestanku izpostavila tudi delovanje svetov zavodov, kjer prihaja do posamičnih nepotrebnih zapletov, ko članice in člani ne poznajo dovolj dobro delovanja in poslovanja zavodov ter svojih pristojnosti. Da bi omogočili učinkovitejše delovanje svetov zavodov, bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju s Skupnostjo pripravilo ustrezna gradiva za članice in člane svetov ter uvedlo izobraževanja ob začetku mandatov.

Redni mesečni sestanki
Na sestanku je bil sprejet tudi dogovor o organizaciji rednih mesečnih sestankov s predstavniki Skupnosti in Ministrstva. Na rednih sestankih se bodo določile prednostne naloge ter oblikovali predlogi za reševanje odprtih vprašanj na področju skrbi za starejše in posebne skupine odraslih.

Ključne prednostne naloge:

  • Takojšnja sprememba kadrovskega normativa na področju zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ne glede na dinamiko predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.
  • Sprejem podrobnejših standardov za izvajanje socialnovarstvenih storitev in sprememba kadrovskih normativov na področju socialne in osnovne oskrbe.
  • Določitev števila mest oziroma deleža zmogljivosti za sive cone v posameznih zavodih.
  • Popis stanja pri izvajalcih glede potrebnih investicij in oblikovanje ocene, na podlagi katere bo država načrtovala posodabljanje in širitev javne mreže.
  • Priprava predloga o dodatkih za zaposlene po preklicu epidemije, če bodo ti še vedno delali v pogojih, kot jih določata siva in rdeča cona.
  • Priprava predloga sprememb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.
  • Priprava predloga sprememb Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev.