Poziv vladi: pripravite akcijski načrt za reševanje prezasedenosti in kadrovske podhranjenosti v domovih za starejše

31.7.2019

Starostniki in njihovi svojci se zaradi prezasedenosti domov za starejše ter vse daljših čakalnih vrst pri izvajanju storitev na domu in drugih oblik pomoči soočajo s hudimi stiskami pri dostopu do nujno potrebnih storitev, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Svojci starostnikom, ki po zaključku bolnišničnega zdravljenja ne zmorejo živeti povsem samostojno, ponekod ne morejo več pravočasno zagotoviti niti najnujnejših storitev in pomoči. Skupnost zato poziva vlado in pristojne, da ob nujno potrebnem in že dolgo pričakovanem zakonu o dolgotrajni oskrbi čim prej pripravijo tudi akcijski načrt za pospešeno obnovo in povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših.

»Stiske, s katerimi se danes soočajo starostniki in njihovi svojci, ko ugotovijo, da sami ne bodo zmogli več, so izjemno hude. Predstavljajte si, da bolnišnica zaradi zaključka zdravljenja odpusti vašega bližnjega, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja takoj potrebuje vsakodnevno pomoč in oskrbo. V domu za starejše zanj ne dobite proste postelje, prošnja za pomoč na domu pa je uvrščena v čakalno vrsto in prvi obisk negovalke/-ca lahko pričakujete šele čez več mesecev, pa še takrat ne v zadostnem obsegu. V nekaterih krajih zaradi pomanjkanja kadra ne zmorejo več zagotoviti niti dostave kosil na dom vsem, ki bi to potrebovali, kaj šele, da bi lahko nudili pomoč tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Država je starostnike in svojce prepustila samim sebi, njihovim finančnim in drugim zmožnostim. V nasprotju s trditvami, da smo socialna država, nam ta na področju skrbi za starejše že vrsto let zelo jasno sporoča: sami poskrbite zase in to z lastnimi sredstvi, saj je to za državo najcenejše.«

Nujen akcijski načrt za povečanje zmogljivosti
Kljub opozorilom strokovnjakov in institucij, kot je Evropska komisija, da mora Slovenija zaradi hitrega staranja prebivalstva nemudoma urediti področje dolgotrajne oskrbe, pristojni že več kot 15 let prelagajo uvedbo sistema skrbi za starejše, ki bi vsem starostnikom, ne glede na njihove finančne zmožnosti, zagotovil storitve, ki jih potrebujejo. Tudi aktualna vlada se je zavezala, da bo pripravila zakon o dolgotrajni oskrbi, a Skupnost ob tem opozarja, da četudi bo ta zakon nekoč sprejet, sam po sebi še ne bo rešil nakopičenih težav zaradi pomanjkanja zmogljivosti za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti pri izvajalcih. V povsem nedopustnem položaju so danes predvsem starostniki z večjimi negovalnimi potrebami (hranjenje po sondi, urinski kateter, trahealna kanila, neodzivnost …), kjer oskrba v domačem okolju ne pride v poštev, hkrati pa domovi za starejše zaradi neustreznih normativov vse pogosteje ne morejo prevzeti odgovornosti za zagotavljanje kakovostne in varne strokovne oskrbe.

»Če bodo pravice ostale samo na papirju, v praksi pa se bodo starostniki soočali z vse daljšimi čakalnimi vrstami, domovi pa s pomanjkanjem kadrov, ne bomo mogli govoriti o dejanskem napredku na področju skrbi za starejše v Sloveniji,« opozarja Bizjak.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato še enkrat poziva vlado in vse pristojne, da čim prej pripravijo akcijski načrt za pospešeno povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov ter gradnjo novih domov za starejše. Hkrati se je treba resno lotiti prevetritve zastarelih kadrovskih normativov, saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve.

Zapri