Skupnost socialnih zavodov Slovenije podpira vse posameznike in skupine, ki si skupaj z nami prizadevajo za celovito in premišljeno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, tako za stanovalce domov za starejše kot tudi za druge uporabnike. Skupnost pri tem poudarja, da smo lahko ponosni na doseženo raven razvitosti institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, saj slovenski domovi za starejše nudijo sodobne in inovativne storitve, ki stanovalce obravnavajo kot enkratne posameznike z raznolikimi psihosocialnimi potrebami, željami in zmožnostmi. Hkrati se z dnevnimi in medgeneracijskimi centri, s storitvami pomoči na domu in z drugo ponudbo odpirajo tudi širši skupnosti, v kateri delujejo, in so v marsikaterem kraju nepogrešljivo središče kulturnega in zabavnega življenja.
Za nadaljnji napredek in učinkovitejše soočanje z izzivi starajoče se družbe pa bo morala slovenska država rešiti ključen problem – to je, da po več kot 15 letih zavlačevanja in prelaganja odgovornosti vendarle vzpostavi vzdržen sistem financiranja skrbi za starejše, ki bo vsem starostnikom, ne glede na njihove finančne zmožnosti, zagotovil dostop do storitev, ki jih potrebujejo.
Skupnost pri tem izpostavlja, da se moramo urejanja sistema dolgotrajne oskrbe lotiti premišljeno, sistematično in strokovno. Slabo zamišljene, delne in nestrokovne rešitve lahko namreč kljub še tako dobrim namenom privedejo celo do poslabšanja položaja starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše, in njihovih svojcev. Primer: če se vsi strinjamo, da so kadrovski normativi zastareli in neprimerni za potrebe današnjih starostnikov, bi v trenutnem sistemu uveljavljanje ad hoc predlogov o dodatnih kadrih, ki ne vključujejo tudi odgovora, kje najti za to potrebne javne finančne vire, neizogibno preneslo večino višjih stroškov na same stanovalce in njihove svojce. Ker mnogi že sedaj težko plačujejo bivanje v domu, bi bilo tovrstno hitenje brez zagotovljenih javnih sredstev povsem neodgovorno in bi zagotovo povzročilo nove stiske. Vsi dosedanji predlogi, še posebej soglasno zavrnjeni delovni osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, so le omejevali javne izdatke, ne pa skrbeli za dobrobit današnjih in prihodnjih uporabnikov.
V Skupnosti smo prav tako zaznali precejšnje nerazumevanje dodatkov in nadstandardnih oziroma dodatnih storitev v domovih. V domovih, ki so člani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, prihodki od tovrstnih storitev predstavljajo zanemarljiv delež v celotnih prihodkih. Domovi z dodatki za nadstandard ali dodatne storitve stanovalcem omogočajo izpolnitev dodatnih želja, kjer bi bilo nepravično, če bi stroške za njihovo izvajanje prenesli na vse stanovalce. Še zlasti pa je možnost dodatnih storitev nujna pri stanovalcih, ki le občasno potrebujejo storitev iz višje kategorije oziroma storitve v večjem obsegu. V tem primeru se stanovalca običajno ne razvrsti v višjo kategorijo, ki je seveda dražja, ampak se mu ob koriščenju obračunajo dodatne storitve, kar je zanj bistveno ugodneje – to pa je povsem v nasprotju z očitki nekaterih posameznikov o zaslužkarskih motivih.
Domovi za starejše, ki so člani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, svoje delovanje vseskozi gradijo na povezovanju, tesnem sodelovanju ter odzivanju na predloge in pobude svojcev, lokalnega okolja in najširše skupnosti. V nekaterih medijsko izpostavljenih primerih pa bi si želeli več dobronamernosti, spoštovanja požrtvovalnega dela zaposlenih, celovitejšega razumevanja zakonodajnih in drugih okoliščin ter tudi zavedanja, da gre za kompleksno in zahtevno strokovno področje, kjer je perspektiva laičnega svojca sicer zelo dragocen, ne pa tudi edini pravi pogled. Obžalovanja vredno in povsem nepotrebno bo, če bodo domovi zaradi nekaterih pavšalnih obtožb, ki nimajo nobene strokovne podlage ali podlage v ugotovitvah pristojnih nadzornih organov, primorani zavarovati svoj ugled, predvsem pa dostojanstvo svojih zaposlenih tudi s pravnimi sredstvi.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije se ob tem zahvaljuje združenju Srebrna nit za njen doprinos h krepitvi zavedanja o izzivih, ki jih prinaša starajoča se družba, in nujnosti vzpostavitve sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe. Prepričani smo, da bomo le s skupnimi močmi uspešni v pritiskih na odločevalce, da skrbi za starejše namenijo več pozornosti. V Skupnosti iskreno verjamemo, da si starejši ljudje to več kot zaslužijo.
