Nestrinjanje z izjavami ministra za zdravje o ukrepanju v domovih za starejše ob morebitnem drugem valu epidemije

22.6.2020

  • Večina domov za starejše nima osnovnih pogojev za izvajanje zakonsko predpisane popolne osamitve
  • Zadrževanje v domovih je v nasprotju z veljavno zakonodajo in predstavlja tudi kršitev pravic zdravih stanovalk in stanovalcev

Skupnost socialnih zavodov Slovenije nasprotuje nedavni napovedi ministra za zdravje dr. Tomaža Gantarja, da se bo stanovalce domov za starejše tudi v primeru morebitnega drugega vala okužb s koronavirusom osamilo v domovih, saj ti za to nimajo prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti. Skupnost ponovno opozarja, da je tovrstna osamitev znotraj domov v nasprotju tako z veljavno zakonodajo kot tudi izkušnjami s preprečevanjem in z zajezitvijo okužb, pridobljenimi v prvem valu. Prav tako bi tovrstno ravnanje ponovno ogrozilo zdravje in kršilo pravice zdravih stanovalcev, saj ima po veljavni zakonodaji vsakdo – tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše – pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi.

Minister za zdravje dr. Tomaž Gantar je v nedavnih izjavah za medije napovedal, da se bo v primeru drugega vala okužb s koronavirusom v negovalnih bolnišnicah osamilo zgolj prve stanovalce domov za starejše z okužbo s koronavirusom, pa še to le toliko časa, da bi se domovi lahko prilagodili na razmere. Ostale stanovalke in stanovalce z okužbo s koronavirusom bi se ponovno poskušalo osamiti kar v domovih za starejše.

Skupnost ponovno poudarja, da večina domov za starejše v Sloveniji nima osnovnih prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti za izvajanje popolne in učinkovite osamitve oseb, okuženih s koronavirusom. Temeljni problem pri zagotavljanju popolne osamitve v domovih za starejše ni pomanjkanje časa za prilagoditve, temveč pomanjkanje osnovnih pogojev zanjo.

Tovrstno ravnanje je tudi v nasprotju v veljavno zakonodajo, kot sta Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ki določata, da se bolnika z nalezljivimi boleznimi zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami. Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu (kar je seveda tudi dom za starejše), se bolnike osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Po Zakonu o nalezljivih boleznih ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi.

Skupnost prav tako ne razume, zakaj minister za zdravje enostransko prejudicira postopanje ob morebitnem drugem valu, saj je bila v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovljena delovna skupina, zadolžena za evalvacijo ukrepov in postopkov v domovih za starejše v prvem valu epidemije ter oblikovanje protokolov za morebiten drugi val. Delovna skupina, ki je doslej opravila le prvi sestanek, še ni zaključila z delom, Ministrstvo za zdravje pa je po zadnjih izjavah očitno že samovoljno odločilo, kakšen naj bo rezultat njenega dela.

Dosedanje domače in tuje izkušnje so potrdile, da je širjenje okužb v domovih mogoče najbolj učinkovito zajeziti, če se stanovalke in stanovalce z okužbo dosledno osami izven domov za starejše.