Dopis predsedniku republike Slovenije o delovni različici zakona o dolgotrajni oskrbi

6.2.2020

Tudi aktualna delovna različica zakona o dolgotrajni oskrbi ne odgovarja na ključna vprašanja, kot so vprašanja o financiranju, delovanju javne mreže, košarice pravic in enakopravnosti uporabnikov.

Spoštovani,

dne 30. 1. 2020 je bila Skupnost socialnih zavodov Slovenije (v nadaljevanju Skupnost) s strani Urada predsednika Republike Slovenije obveščena, da ste se zaradi aktualnih notranjepolitičnih razmer po posvetu z ministri vlade v odstopu odločili, da Posvet o ureditvi dolgotrajne oskrbe z zakonom in drugimi sistemskimi ukrepi države prestavljate na kasnejši datum.

Spremljamo vaša prizadevanja za ureditev področja institucionalne skrbi za starejše in dvig kakovosti življenja stanovalcev v domovih ter pozdravljamo vsak izkaz naklonjenosti k ustvarjanju vključujoče družbe, ki ustvarja in varuje dostojno staranje državljanov. Zato se na vas obračamo kot na sogovornika v odprtem in iskrenem dialogu. Ob tej priložnosti bi se vam radi zahvalili, da ste nas povabili na spremljanje prvotno načrtovanega posveta in upamo, da bomo prejeli vabilo tudi na naslednje srečanje.

Ker pa je ravno Skupnost tista, ki že skoraj dve desetletji opozarja na nujnost sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, vas želimo še pred določitvijo novega termina posveta seznaniti s svojimi pogledi na najbolj pereča vprašanja, ki jih odpira aktualna delovna različica zakona.

Začudeni smo, da kot strokovno združenje, ki zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 21.0oo stanovalcev, več kot 4000 uporabnikov pomoči na domu, več kot 1000 uporabnikov dnevnega varstva in zaposlujejo več kot 12.ooo delavcev, nismo bili aktivno vključeni v delovno skupino pripravljavcev predloga zakona. Z razočaranjem smo ugotovili, da smo tudi na vaš prvotno predviden posvet bili povabljeni zgolj kot opazovalci. Prosimo vas, da to odločitev še enkrat pretehtate pred naslednjo najavo posveta.

V Skupnosti pozdravljamo integriran pristop pri načrtovanju in izvajanju dolgotrajne oskrbe, saj je treba preseči prepogoste delitve na socialno in zdravstveno področje, če želimo celostno poskrbeti za vedno večje število uporabnikov, ki so v takšni ali drugačni meri odvisni od tuje pomoči pri osnovnih življenjskih opravilih.

Žal pa ugotavljamo, da tudi tokratna delovna različica zakona ne odgovarja na ključna vprašanja in izzive na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Ponovno brez odgovora o financiranju

Ključna pomanjkljivost delovne različice je brez dvoma dejstvo, da kot že vsi osnutki in predlogi doslej ne ponudi jasnega odgovora o financiranju, torej kako bomo zagotavljali potrebna sredstva. Temeljne rešitve o financiranju dolgotrajne oskrbe so ponovno prepuščene podzakonskim aktom, ki pa delovni različici zakona sploh niso priloženi.

Kaj se bo zgodilo s četrtino stanovalcev v domovih?

Zelo nas skrbi tudi vprašanje, kaj bo s stanovalci, ki so v domovih za starejše iz razlogov, ki ne sodijo pod definicijo dolgotrajne oskrbe, saj to ni pojasnjeno. Bojimo se namreč, da bi v primeru sprejetja delovne različice približno 25 % stanovalcev, ki so trenutno v domovih za starejše v prvi kategoriji oskrbe, izpadlo iz sistema dolgotrajne oskrbe. Kaj to pomeni zanje in za njihove bližnje? Bodo morali poiskati drugo bivališče, kje bodo dobili pomoč ter koliko jih bo to stalo?

Delovna različica zakona tako ostaja brez odgovora, kako naj bi v prihodnje delovala javna mreža na področju pomoči starejšim. Če bodo domovi za starejše postali institucije za dolgotrajno oskrbo, potem je nujno treba na novo vzpostaviti sistem javne mreže, ki bo vključeval tudi starostnike, ki niso upravičeni do storitev iz sistema dolgotrajne oskrbe.

Neenakopravnost uporabnikov

Povsem nesprejemljivo je, da po delovni različici zakona enake kategorije uporabnikov niso upravičene do enakih pravic. To v praksi pomeni, da naj bi uporabnik, ki bo v instituciji, ker njegovo stanje ne omogoča, da bi živel doma, dobil manj kot nekdo, ki je doma. Razlika v višini pravic, glede na to, ali se slednja izvaja v instituciji ali pri uporabniku doma, je diskriminatorna in posledično tudi protiustavna. Pogrešamo določitev, kaj je vključeno v tako imenovanem hotelskem delu, kaj je vsebina storitev formalne oskrbe na domu in kaj institucionalnega varstva.

Brez košarice pravic

Delovna različica je brez jasne določitve, kaj sploh sodi v dolgotrajno oskrbo in kaj so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zgolj dejstvo, da nekdo uživa pravice iz dolgotrajne oskrbe, še ne pomeni, da zato nima več pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pogrešamo jasno razmejitev med akutnimi zdravstvenimi storitvami, ki jih bo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, in zdravstvenimi storitvami v okviru dolgotrajne oskrbe. Prav tako delovna različica ne vključuje košarice pravic dolgotrajne oskrbe, ki je nujno potrebna za vsebinsko obravnavo kakršnegakoli zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ob pripravi celovite ureditve dolgotrajne oskrbe je treba jasno opredeliti, kako bodo ovrednotene, plačane in izvajane storitve, ki bodo posamezniku pripadale kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj se bodo le tako lahko izvajalci in uporabniki pripravili na novo ureditev. Mnoge zdravstvene storitve je pri upravičencih z največjo omejitvijo samostojnosti najlažje izvesti pri njihovi postelji, zato je treba jasno pojasniti tudi, kako se bodo izvajale pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Neprimerno za nadaljnjo obravnavo

Ključne rešitve v delovni različici zakona so izredno pomanjkljive in se je o njih zato težko dokončno izreči. Prav tako pa s strani pripravljavcev nismo prejeli odgovora na naše predloge in pripombe ter večkrat podana vprašanja.

Zato moramo žal zaključiti, da aktualna delovna različica zakona ne daje zadostne osnove za vsebinsko oceno prihodnje ureditve sistema dolgotrajne oskrbe. Dokler pripravljavci ne ponudijo celovitih odgovorov na ta in druga vprašanja, menimo, da je povsem neprimerna za nadaljnjo obravnavo.

Ker nam je mar, pričakujemo in si želimo, da nas kot izvajalce in zastopnike tako naših stanovalcev kot tudi drugih starejših državljanov vključite v nadaljnje razprave in posvete.

S pozdravi,

mag. Melita Zorec l. r.,
predsednica UO Skupnosti

Valerija Lekić Poljšak l. r.,
predsednica skupščine Skupnosti