Stališče SSZS o Zakonu o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov (21.9.2017)

LJUBLJANA, 20. september 2017 – Skupnost socialnih zavodov Slovenije pozdravlja, da je Vlada Republike Slovenije pripravila Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (EVA 2017-2711-0054, v nadaljevanju zakon). Zakon kaže, da se tudi vlada končno začenja zavedati resnosti finančne situacije v zdravstvenem sistemu, ki že ima resne posledice za zavarovane osebe, kot so čakalne vrste, iztrošene bolnišnice, pomanjkanje postelj v domovih za ostarele in druge.

Zakon prepozen in ne rešuje izvora problema
Žal pa moramo ob pregledu sprejetega ugotoviti, da je zakon mnogo prepozen in da problematiko rešuje nesistemsko in predvsem nezadostno. Zakon namreč ne rešuje bistva in izvora problema, to je dejstva, da se cene zdravstvenih storitev prilagajajo stanju v zdravstveni blagajni brez upoštevanja stroškov, ki ob izvedbi teh storitev dejansko nastajajo. To dejstvo ni nekaj novega, ampak je bilo znano, že preden je aktualna vlada nastopila svojo funkcijo.
Žalostno in nesporno dejstvo je, da so cene vseh zdravstvenih storitev z linearnimi znižanji na ravni 91,74 % cene pred 1. 4. 2009 in to kljub povečanim stroškom, predvsem povečanim stroškom dela. Da bo mera polna, je povečane stroške dela izpogajala ista vlada, ki odloča tudi o cenah zdravstvenih storitev.
Kot izhaja iz vladnega predloga zakona (strani 7 in 8 predloga), je v ceni zdravstvenih storitev kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov na področju plač na nacionalni ravni ostal pomemben del stroška dela v višini kar 171 milijonov evrov nepokrit:

   1. v letih 2013 in 2014 izvajalcem niso bila zagotovljena sredstva za enkratno izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 64 milijonov evrov;

   2. v obdobju 2014–2017 izvajalcem v ceni zdravstvenih storitev niso bila priznana napredovanja, katerih kumulirana vrednost je v letu 2017 dosegla 63,9 milijona evrov;

   3. izvajalcem v ceni zdravstvenih storitev v letu 2017 ni priznano povišanje vrednosti plačnih razredov javnih uslužbencev, ki so bili povišani s 1. 9. 2016, in sicer v skupni vrednosti 33,8 milijona evrov;

    4. prav tako izvajalcem v letu 2017 ne bodo v celoti zagotovljena sredstva z naslova izvrševanja Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016. Po grobi oceni znaša primanjkljaj s tega naslova 9,3 milijona evrov.

Zviševanje stroškov dela brez zagotovljenih sredstev
Konec julija 2017 se je Vlada RS dogovorila s sindikati glede odprave anomalij do 26. plačnega razreda. V letu 2017 zato pričakujemo dodatno povečanje stroškov dela izvajalcev zdravstvenih storitev v višini 7,3 milijona evrov bruto, saj se učinki dogovorov upoštevajo od 1. 7. 2017 naprej. Pogajanja v zvezi z anomalijami od 26. plačnega razreda naprej se pričnejo jeseni 2017, pri čemer je predvideno, da se bodo učinki dogovorov upoštevali od 1. 10. 2017.
Ocene dodatnih stroškov dela, ki bodo s tem nastali izvajalcem zdravstvenih storitev, seveda niso znane. Verjetno pa bo vlada, tako kot minister Boris Koprivnikar v dosedanjih pogajanjih, trdila, da so sredstva zagotovljena, vendar kot lahko sklepamo iz izjav Ministrstva za zdravje in ZZZS-ja, temu ni tako.


Socialni zavodi še posebej prizadeti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije zastopa izvajalce zdravstvene storitve zdravstvene nege v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih. Te storitve imajo posebnost, da gredo praktično vsa prejeta sredstva za plače zaposlenih, zato so ob zgoraj navedenih spremembah na področju stroškov dela še posebej prizadete.
Po projekcijah bodo v letu 2017 odhodki, nastali z izvajanjem zdravstvene nege, znašali 122,6 milijona evrov, plačilo ZZZS-ja, skladno z veljavnim splošnim dogovorom, pa bo znašalo le 104,08 milijona evrov. Samo za plače v splošnemu dogovoru predpisanega kadra bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi v letu 2017 predvidoma plačali 107 milijonov evrov, morebitna povečanja na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, o katerih se dogovarja vlada, pa sploh še niso upoštevana.
Skupnost na to že celo leto opozarja pristojne, obrnila se je tudi na predsednika vlade, a žal brez uspeha, pogosto tudi brez odziva.


Poziv vsem deležnikom
Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato še enkrat poziva vse deležnike, da v okviru Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto poskrbijo, da bodo tam določene cene ustrezale določbi 66. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jasno določa elemente, ki se morajo upoštevati pri določitvi cen zdravstvenih storitev. To so plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in z drugimi splošnimi akti, materialni stroški, amortizacija, predpisana z zakonom, in druge zakonske obveznosti. Trenutna cena pa ne pokrije niti stroškov plač.
Gre za širšo problematiko, ki zadeva vsakega posameznika, ki je obvezno zdravstveno zavarovan. Če namreč sledimo naravnost neverjetni logiki pristojnega ministrstva, da se cene in obseg zdravstvenih storitev prilagajajo stanju v zdravstveni blagajni, bomo lahko kaj kmalu v položaju, da bo zavarovana oseba izvedela, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bo upravičena do storitev, ki ji pripadajo.
Zato še enkrat pozivamo vse deležnike, da odgovorno pristopijo k reševanju nastale situacije in čimprej sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo izboljšali stanje zdravstvene blagajne in posledično zagotovili cene, ki bodo krile stroške, ki z izvajanjem zdravstvenih storitev dejansko nastanejo.

Jaka Bizjak
sekretar