SPOROČILO ZA JAVNOST
LJUBLJANA, 1. december 2017 – Domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi so s slovesnostjo v Ljubljani obeležili 50. obletnico povezovanja v Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Skupnost je leta 1967 ustanovilo 32 zavodov, danes pa zastopa več kot 100 domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki več kot 20.500 stanovalcem nudijo kakovostno institucionalno varstvo. Hkrati se slovenski domovi s številnimi storitvami in z medgeneracijskimi centri vse bolj odpirajo tudi ostalim prebivalcem, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju ali pa samo kakovostno preživljanje prostega časa. Pri tem z inovacijami nenehno izboljšujejo sodelovanje med stanovalci, sorodniki in zaposlenimi ter razvijajo sodobne individualizirane oblike oskrbe po meri vsakega posameznega uporabnika.
Na slovesnosti so prisotne nagovorili dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, in Samo Beričič, predsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
»Institucionalno varstvo sodi med najbolj razvite oblike oskrbe starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, zato smo na pot, ki smo jo opravili v teh petih desetletjih, zelo ponosni,« je povedal Samo Beričič, predsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Slovenski domovi so danes glavno gibalo razvoja dolgotrajne oskrbe in so, kljub pogosto neustreznemu normativnemu okviru in nerazumevanju vsakokratne oblasti, poskrbeli, da so se iz bolnišnicam podobnih ustanov preoblikovali v centre celostne skrbi za uporabnike v instituciji ali izven nje.«
»Čeprav smo lahko na doseženo ponosni tudi, če se primerjamo z bogatejšimi državami, je vseeno zelo zanimiv pogled na glavne težave, s katerimi so se domovi srečevali ob ustanovitvi Skupnosti leta 1967: neurejeno financiranje, nujnost širjenja zmogljivosti zaradi staranja prebivalstva ter neustrezni standardi in normativi. Žal je treba ugotoviti, da so to težave, s katerimi se soočamo tudi danes, a ob precej bolj neugodnih demografskih trendih,« je dodal Beričič. »Slovenija je trenutno na razpotju, ko se moramo kot družba vprašati, kam želimo iti na tem področju; lahko gremo po sledi zahodnoevropskih držav, kjer so prve – na primer Nizozemska že leta 1968 – uvedle sisteme, ki skrbijo za dostojno starost in lažje življenje od pomoči drugih odvisnih oseb, ali pa v smer manj razvitega dela Evrope, kjer so ti prepuščeni sami sebi, svojcem in dobrodelnim organizacijam. Pristojne zato ponovno pozivamo, da vendarle ustrezno podprejo nadaljnji razvoj sistema institucionalnega varstva v Sloveniji, ki bo finančno vzdržen in bo nudil potrebno pomoč vsem, ki si jo želijo in potrebujejo.«
Skupnost socialnih zavodov Slovenije trenutno zastopa več kot 100 domov za starejše in 5 posebnih socialnovarstvenih zavodov. Domovi za starejše zagotavljajo varstvo starejšim od 65 let in drugim osebam, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo več živeti povsem samostojno, medtem ko posebni socialnovarstveni zavodi skrbijo za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju, odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter gibalno in senzorno ovirane odrasle osebe, ki zaradi specifičnih okoliščin ne zmorejo živeti v domačem okolju. Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji na voljo 18.227 mest v domovih za starejše in 2375 mest za posebne skupine odraslih.
Skupnost skupaj s svojimi člani dejavno spodbuja razvoj institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, pri tem pa zagovarja nujnost vzpostavitve finančno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe in širjenje dostopnosti storitev za vse prebivalce, ne glede na to, kje živijo. Zagovarja načelo solidarnosti z zagotavljanjem potrebne pomoči vsem posameznikom ne glede na njihovo premoženjsko stanje ter dostojno in varno dolgotrajno oskrbo s sodobnimi standardi in normativi ter kakovostnimi storitvami paliative, rehabilitacije in fizioterapije.
